Ritualčki, moji cukrčki

Kava; ja, prava kava. Piškot; prvi v seriji, ker so bile pač te prasadam paličice božansko dobre, to se pravi dovolj dobre za bogove - in boginje. In tale nasmeh, ki ga je ujela ljubezniva fotografinja Iva. Ta nasmeh zrcali moje počutje ob vsakem ritualčku, ki si ga namenim. Ta nasmeh zrcali užitek - blagoslovljen, sproščen …

Nadaljuj z branjem Ritualčki, moji cukrčki

Ko se izkušnja rodi (nam zunanji svet ne diši)

Zadnji teden dni me zunanji svet ne kliče. Običajno me vabi in vedno tudi zvabi na ples, te dni pa uživam v sebi, svoji samoti in v Svarunu. Veliko imam za podeliti. Uh, ko bi le vedele. Izkušnje, ki se vrstijo in me neumorno vrtijo mi denejo dobro, hkrati pa me puščajo brez besed – …

Nadaljuj z branjem Ko se izkušnja rodi (nam zunanji svet ne diši)

Z malce pomoči

Včeraj sva navsezgodaj zjutraj s Svarunom peljala mojega očeta na Brnik, ker je šel v Avstralijo presenetit še zadnjega živečega strica po očetovi strani za njegov 90. rojstni dan, ki ga praznuje jutri. Ko sva se vračala z letališča v parkirno hišo, kjer sva imela avto, sva zaslišala mijavkanje, zatorej sva mu sledila. V zadnjem …

Nadaljuj z branjem Z malce pomoči

Attha šepeta naše želje

Ko mi je zadnjič, nedolgo tega S. povedal, da nisem edina ženska v njegovem življenju, je bilo, kot bi me naposled popolnoma posrkal nek vihar znotraj mene, ki sicer divja in pustoši že leta, vendar sem se mu do sedaj, z nekoliko občasnih zdrsov, uspela izogniti. Vihar, o katerem govorim, je vihar neodločnosti, ki razburka …

Nadaljuj z branjem Attha šepeta naše želje

Prvi del Prvega poglavja Prve knjige

Ko spoznam, da smo vse na isti poti, kjer potrebujemo podporo, postane dolžnost do deljenja Svoje Zgodbe močnejša od sramu in strahu, ki se ob tem porajata. Ženska. Mujer. Woman. महिला. Femme. Nwanyi. Žena. Attha. Svojo prvo knjigo sem brez pomisleka naslovila z besedo, ki je dolga leta nisem želela izgovoriti, še dlje pa postati. …

Nadaljuj z branjem Prvi del Prvega poglavja Prve knjige