PRESNO POLETJE: Preprostost + Raznolikost

Srečen prvi dan poletja!

Čez natanko en teden (28.6.) pričenjamo s Presnim poletjem. Kdo je z nami?

Presno poletje je koncept zdravega prehranjevanja, ki zasleduje cikličnost narave. Nič ne prepoveduje, zaobjema pa najboljša, najsočnejša in najbolj živa hranila, ki nam jih ima tale vroča sezona ponuditi. In nas pri tem uri v sprejemanju.

To preprosto pomeni jesti povečini tisto, kar je na voljo tedaj in tam, kjer se nahajamo. In pri tem ne mislim na zimzelene predpakirane stvari (ki jim rečemo tudi hrana) s prodajnih polic supermarketov. Mislim na vse darove naše ljube zemlje, ki so zrasli na vrtovih in poljih bližnjih kmetov, ki vso svojo energijo usmerjajo v pridelavo naše hrane. Uau, hvala.

IMG_20170620_152551

Iti vštric z naravo in se prehranjevati v skladu z letnimi časi je bistveno za naše blagostanje. Pravkar se nam je najavilo poletje in z njim izobilje barv, okusov in arom, ki bi jih bilo škoda zamenjati za večno enake trgovinske zmazke. Resnično! Pisanost poletja je tu, da nas navduši nad življenjem! Samo opazujmo, kako nas navdihujoč vonj ravno prav zrelih marelic zvabi v kuhinjo. Raziskovat in eksperimentirat? Mogoče nastane kakšna marelična poslastica. Biti preudaren in misliti na zimsko mrtvilo? Mogoče se jih odločimo nekaj posušiti ali zamrzniti. Zunaj je huda vročina, zato bomo skoraj zagotovo čutili odpor do prižiganja plina in kuhanja do neprepoznavnosti. Preprostost. Faire simple, bi rekli Francozi. Poenostavimo si pripravo hrane, poenostavimo si življenje. Breskve kar tako? Najboljše. Da preprostost sploh ni dolgočasna, sem se sama šele pred kratkim pričela zavedati. Do tedaj sem si pa v strahu pred dolgčasom vztrajno z vsem možnim začinjala kosilo in življenje. Ha! In še nekaj vam povem: preprostost odraža našo pripravljenost sprejemanja življenja – takšnega, kakršno je. Marelice kar tako, kot nam jih ponuja narava? Jih sprejmemo, ali pa so za nas premalo to, preveč ono? Ja, to je en izziv Presnega poletja. Naučiti se – ne samo uživati hrano, ampak tudi – uživati v hrani tako, kot nam jo narava ponuja. In pri tem uriti se v sprejemanju preprostosti.

Drugi izziv našega podviga zagotovo predstavlja sprejemanje raznolikosti, ki jo Presno poletje vnaša v življenje. Večina izmed nas bi kot presna živila na svojem jedilniku navedla jabolko na dan, da prežene zdravnika stran in solatko kot prilogo h kuhani glavni jedi. Pa mogoče kakšno suho slivo ali jabolčne krhlje, ki smo jih kot otroci radi zobali. Mar ne? Tako smo bili vzgojeni. In naši starši pred nami, in naši stari starši pred njimi. Morda nam tako paše. Če nam, je s tem popolnoma vse v redu. Aleluja! Če pa se čutimo utrujeni, smo brez energije, razdražljivi, če imamo težave s kožo, z vnetji, s kroničnimi zdravstvenimi tegobami, ali smo hudo bolni, je najbrž prišel čas za ponovno srečanje s presno prehrano, ki je do zdravja in vitalnosti pomagala že mnogim. Naj bodo naše privzgojene prehranjevalne navade samo oklep, ki smo ga prerasli, in poglejmo onkraj meja poznanega, ja?

Kot sem že omenila pri Presnem poletju ne gre za zlonamerno odpovedovanje najljubši hrani in samopomilovalno grizljanje listov solate in kolobarčkov korenčka. Gre za zagotovljeno kuhinjsko pustolovščino, dan na dan, ki nam bo odprla širna obzorja. Prisežem. Česar se sama najbolj veselim, je raziskovanje: nepoznanega sadja, zelenjave in oreščkov, kot tudi različnih načinov priprave žive hrane. Ovsene kosmiče menda vsi poznamo, toda koliko izmed nas je že poskusilo narediti jogurt iz njih? Tako je. Rastlinski jogurt, do katerega nam pomaga proces naravne fermentacije. Navdihujoče, kajne? O takšnih in drugačnih rastlinskih jogurtih boste tu gori še veliko poslušali, ker je fermentacija moja velika strast. Pa še mnogo stvari so tu v igri …

IMG_20170620_153807

Kako se vam pa sliši kisla smetana iz indijskih oreščkov? Fermentacija.

Špageti iz poletnih bučk? Posebna tehnika rezanja bučk na tanke trakove.

Presni krekerji? Dehidracija.

Sušenje tistega platoja popolnoma zrelih marelic iz Vipavske doline? Dehidracija.

Mandljevo mleko? Namakanje in blendanje.

Mediteranska presna pica? Mariniranje.

Zeleni »shot«? Sočenje.

Presni pesto? Nabiranje, namakanje in blendanje.

Zveni zanimivo, kajne? V resnici je še sočnejše, kot se sliši. Tale avantura, ki jo pričenjamo, dragi moji, je bolj sočna kot najbolj zrela Vipavska breskvica v juliju, veste. Dajmo, ugriznimo vanjo skupaj. Za nas in za svet!

Za več informacij me lahko pobarate na Facebooku (Tamara Mihalic), ali pa se kar pridružite fb skupini Presno poletje. Vabljeni, vabljeni.

IMG_20170620_152828

DSC_0976.JPG

PRESNO POLETJE: Vštric z Naravo

Ali te mika avantura? Imaš rad/a vonj po novem, sočnem, svežem, pisanem, razburljivem? Potem se tudi ti pridruži navdihu PRESNEGA POLETJA!

IMG_20170607_093318

Presno poletje je korak bližje k našemu naravnemu zdravju; zdravju, ki izvira iz našega sodelovanja z naravo. Kako prosim? To pomeni, da v skladu z letnim časom jemo hrano, ki raste tukaj in zdaj, in ki nas podpira.

Šla bom celo tako daleč in trdila, da pomeni Presno poletje iti vštric z naravo. Zakaj? V Tradicionalni kitajski medicini govorimo o termalni naravi živil, kar v bistvu govori o tem, ali določeno živilo greje, ali hladi naše telo. Tako denimo kuhana hrana telo greje (kar nam pride zelo prav, ko ob krajših dneh in daljših nočeh ne užijemo dovolj sončne svetlobe in toplote), medtem ko nas presna prehrana hladi (česar si želimo v toplejšem delu leta, ko sonce pripeka, mi pa vztrajno iščemo ohladitev v morju, reki, ali – če ste kot moja starša – v kleti, kamor ste si ravno zavoljo poletja postavili odslužen kavč). To se pravi, da poleti povečini jemo hrano, ki je lokalna (tista, ki ne potrebuje čezoceanske ladijske vozovnice, da bi prišla do nas), sezonska (paradižnik jemo poleti, jeseni, pozimi in spomladi pa paradižnikovo mezgo, ki smo jo poleti vkuhali) in čim manj toplotno obdelana. Zato, da se zlijemo s poletjem in tako od tega sončnega, slanega letnega časa – kot tudi od nas samih – pred jesenjo kar največ poželi.

Za kaj v bistvu gre pri presnem poletju?

Priznam, mene je koncept presne hrane najbolj navdušil zato, ker mi vsi, ki so že izkusili kontrast v počutju ob uživanju kuhane in surove prehrane, pričajo o dvigu življenjske energije na presni prehrani; in chi je tisto nekaj, česar mi bodisi primanjkuje, bodisi po nepotrebnem uhaja. Zagrabila sem za trnek. Koncept presne oziroma žive hrane navaja, da s katerokoli obliko termične obdelave hrane nad 42°C uničimo pomembne encime – proteine, ki katalizirajo vse reakcije v naših telesih. Tako nekuhana, živa hrana prekipeva z encimi in fitohranili, ki jih naša telesa potrebujejo za rast in vzdrževanje zdravja, mi pa posledično prekipevamo od življenjske energije, kar nam ob utrujajoči poletni vročini dobro dene. Presno poletje je zato tukaj, da nas navdihne k izbiranju več termično neobdelane hrane v vročih mesecih pred nami: več sadja in zelenjave, več sadnih in zelenjavnih sokov in smutijev, več solat in – da ne bo pomote – tudi več presnih tort in sladoledov! Presno poletje prihaja, da naše kuhinjske avanture v najtoplejšem delu leta tem bolj zaobidejo štedilnik, in pokukajo na drugo stran, k čarobnim tehnikam, ki jih doslej morda nismo uspeli zaobjeti: sočenje, mariniranje, kaljenje, fermentiranje, vlaganje, dehidriranje (več o samih tehnikah preberite tukaj).

Za kaj pa definitivno ne gre?

Presno poletje ni neka zadrgnjena, zategnjena diktatura odpovedovanja naši najljubši hrani in pomilujočega zobanja listov solate in kolobarčkov korenčka. Ne, trdno stojim v podporo vsem čutnicam in čutilom, ki jih hrana preprosto mora vzburiti. Hrana brez užitka je čisti dolgčas, ki ga svoj živi dan ne bi nikomur predpisala za kazen – kaj šele tako navdušeno širila, kot širim nagrado, ki jo vidim v konceptu Presnega poletja! Brez skrbi, ne bomo se ukvarjali s štetjem kalorij, porcij ali grozdov – zato se bomo pa toliko bolj ukvarjali s tem, česar si naše telo želi. In ko bomo zares slišali, kaj nam pravi, se bomo odločili ustreči in šli po tisto solatko, ki nas vabi z vrta. Ne bomo se ukvarjali s tem, ali jemo 100% presno ali ne, ker v tem ni poanta. Gre samo zato, da se začnemo to poletje zavestno več smukati okrog sveže zelenjave in sadja, saj narava sedaj nudi in podarja vso svežino in barve, ki jih premore, in bilo bi neumno od nas, če ne bi izkoristili tega izobilja.

IMG_20170607_093405

Tako. V tem prvem dopisu sem odgovorila na vprašanje, zakaj je tako nagrajujoče pridružiti se Presnemu poletju. V naslednji objavi lahko preberete še KAKO in KDAJ. Puščam vas z nekoliko navdiha in resnično, resnično upam, da vam presni koncept klikne in se nam boste pridružli pri hoji vštric z naravo in naravnost, naravnost k vašemu naravnemu, optimalnemu zdravju. Ole!

https://nouveauraw.com/

http://golubkakitchen.com/

https://govori.se/zanimivosti/zdrava-hrana-kaj-jesti-manj-in-cesa-jesti-vec-za-popolno-zdravje/

Lep pozdrav in topel (a toplotno neobdelan) objem,

Tamara

IMG_20170523_164650

 

Zdrava Hrana = Zdravi MI + Zdrava ZEMLJA

Ste tudi vi obiskali sobotni Vegafest, največji slovenski festival veganstva in trajnostnega načina življenja?

Mi smo se šli na Petrovo pobudo enkrat zavrtet, ampak bilo je dovolj, da še vedno bučno ploskam namenu festivala. Navdušena sem nad iniciativo, še bolj navdušena nad veganstvom, ki je po mojem naša skupna svetla prihodnost, najbolj pa sem navdušena nad idejo o trajnostnem načinu življenja. Vsega mojega spoštovanja, občudovanja in navijanja so deležni razstavljalci festivala. Natančneje, tisti šopek (večinoma) mladih razstavljalcev, ki v manjših količinah in nič kaj industrijsko nadebudno ustvarjajo, se trudijo, izdelujejo, gojijo in fermentirajo svoje zdrave, slastne in inovativne dobrote, ter jih delijo s svetom. Vsa moja hvala gre tem ustvarjalcem, ki na tovrstne festivale – kakršnih je pri naš še vedno premalo – prihajajo z vizijo o zeleni prihodnosti naših življenj in življenja našega planeta. Hvala. V čast mi je bilo dodobra napasti si oči, poizkusiti odlične stvari, srečati srčne ljudi in podeliti z mojima dvema zeleni klorofilni »shot« s korenčkovim sokom.

Na moje silno navdušenje nad festivalom pa meče senco globoko razočaranje nad delovanjem, ki ni nič kaj v smeri trajnostnega načina življenja. Ja, tistega iz imena festivala. Koliko SMETI! In koliko SOJE in PALMOVE MASTI!! Dejstvo, ki se mi je po prizoru in premisleku posvetilo, je:

Realna slika veganstva (v Sloveniji) sploh NI VEGANSKA.

IMG_20151011_143913

Čemu tako drzna izjava, se boste morda vprašali? Ker je VEGANSTVO NAČIN ŽIVLJENJA, ne prehranjevanja. Veganstvo je zavedanje, da je naše življenje soodvisno od življenja  naše Matere Narave, zaradi česar je tudi naše zdravje soodvisno od zdravja našega planeta. To zveni zelo preprosto in razumljivo v teoriji, v praksi pa nam se marsikdaj zalomi.

Govorim namreč o vprašanju SMETI. Hmnja. Bomo kar tako dopustili, da nas bodo morebitni (Bog in Boginja naj jim prineseta zdravja) zanamci klicali »civilizacija smeti«? Se bomo spet ozrli stran naslednjič, ko bomo videli kupe smeti v naročju matere narave? Če je tisti mali Slovencelj v vas, tako kot v meni, pravkar podvomil, da lahko on SAM karkoli stori, mu takoj položi na srce besede te: naslednjič, ko boš tik pred tem, da spet nakupiš goro stvari, lično zavitih v posamične plastične embalaže, POSTOJ. In se zamisli. In si poskušaj predstavljati, koliko smeti boš pravkar nakupil, jih kasneje zavrgel in »ne imel nič pri tem«, ko sčasoma neizogibno pristanejo v naročju naše ljube Zemlje. Še  eno bombico za vest vam spustim kar takoj; v naših oceanih VSAKO URO pristane 675 TON SMETI, polovica od teh pa je plastike. 675 TON, ljudje moji!! Dovolj. Prosim. Takoj. Saj menda lahko živimo brez tistih veganskih piškotov in čokolad, lično zavitih v smeti in kupljenih v trgovinskih verigah, ki jemljejo kruh malim slovenskim izdelovalcem zdravih dobrot. Vem, dragi moji, tiste veganske piškote in čokolade kupujemo, ker mislimo, da tako skrbimo za svoje zdravje, da tako rešujemo živali in svet. Pa je temu res tako? Premislimo; tudi če bi bila tovrstna veganska živila pogojno zdrava za nas – ali so zdrava tudi za naš planet? Saj vsi vemo, koliko časa se plastika razkraja, kajne? NE! V tem je keč. Tega nihče ne ve, saj plastika obstaja zgolj zadnjih 50 let, predviden čas razkrajanja pa je mnogo, mnogo daljši.

Vem, dragi moji. Tistim našim najljubšim veganskim piškotom se je težko odreči. Dokler nam nekdo ne pove, da zaradi naših najljubših priboljškov umirajo ljudje in izumirajo orangutani. Kaj?! Morebitni razlog, da smo sploh postali vegani, se tako lahko razblini v trenutku, ko zvemo za problem SOJE in PALMOVEGA OLJA. Obe živili namreč množično, tudi v veganskih izdelkih uporabljajo zaradi njune nizke cene; obe živili prinašata opustošenje našemu planetu in njegovim prebivalcem. Palmovo olje dodajajo praktično povsod, zaradi česar ga najdemo tako v užitnih, kot tudi v neužitnih okoliščinah, od zobnih past do naše najljubše Domaćice. Ker je tako poceni, vsestransko in brez specifičnega vonja ali okusa, povpraševanje po njem strmo narašča, porast povpraševanja pa povzroča vztrajno krčenje deževnega pragozda v zameno za plantaže palmovih dreves. Zaradi krčenja deževnega pragozda orangutani ostajajo brez svojega naravnega habitata in hrane, zato bežijo. Vse tiste, ki si upajo v svoje nekdanje domove, pa pobijejo, saj so v novih plantažah označeni za zajedalce. Težavnost soje tiči v drugem grmu. Nekaj časa so jo promovirali kot hranljivo živilo, ki je vir zdravega srca in odlično nadomestilo za meso, sčasoma pa so na dan prikapljale raziskave, ki ugotavljajo, da dolgotrajno uživanje povzroča raka, uničuje delovanje hormonov in zmanjšuje spolni nagon. Pa tudi če odmislimo vse od naštetega, ostaja težava v tem, da je (bilo leta 2014) v svetovnem merilu 82% pridelane soje gensko modificirane in sedaj najbrž že vsi vemo, da gensko spremenjena hrana škoduje našemu zdravju in uničuje naš planet. Leta 1994 je Monsanto z obljubo o večjem pridelku in manjšem špricanju posadil prvo genetsko spremenjeno zrno soje. V teh dobrih dvajsetih letih mu je v Argentini, deželi, ki jo je Monsanto zastrupil in tretji največji svetovni pridelovalki soje, uspelo začetno porabo 34 milijonov litrov dvigniti na 317 milijonov litrov strupenih škropiv, ki pohabljajo in ubijajo ne samo plantažne delavce, ampak tudi nedolžne ljudi in še nerojene otroke. Ko pogledamo umazani resnici v oči, se lahko najpogumnejši izmed nas strinjamo, da je davek na naš tofu malce previsok, mar ne?

Dragi moji somišljeniki, brez skrbi. Tole ni televizija, namenjena temu, da nas straši. In pohabi do nemoči s konstantnim navajanjem dejstva, da smo na vlakcu smrti, ki s svetlobno hitrostjo drvi v svojo pogubo in mi, majceni človečki, ne moremo nič storiti. Neumnost! Mi, ljudje, smo mogočni ustvarjalci svoje usode, sposobni mogočnih odločitev. Na primer te, da odslej ne samo sebi, ampak tudi svojemu okolju pomagamo do zdravja. Kako? Tako, da (postopoma, če ne sodite med radikalce) prenehamo kupovati stvari, ki so v pogubo naši Materi Naravi. Prenehajmo kupovati smeti. Prenehajmo kupovati sojo. Prenehajmo kupovati živila s palmovim oljem. Raje uživajmo v hrani, s katero podpiramo majhne, lokalne in zagnane pridelovalce, ustvarjalce, izdelovalce zdrave in srečne hrane.

IMG_20170123_191912.jpg

3 ZLATE STVARI za Notranje SONCE

Vsakič, ko obiščeva mojo nono Nado, Svarun ne zamudi priložnosti, da predlaga »razmetavanje«. Moja nona ima namreč zanimivo navado, da prazno spalnico zraven njene, ki je namesto podstrešja postala skladišče, redno premeče. Ko jo popadejo spomini, se preprosto odpravi v svoje skladišče in – išče. In najde, razloži, pospravi, včasih kaj zavrže, včasih kaj meni ponudi, včasih pa je na koncu salda preprosto nič. Svarun ji pri tem razmetavanju  sila rad pomaga, pospravljanju se pa raje v velikem krogu ogne. Ker, saj vemo, pospravljanje je pač … dolgotrajno in tečno in zahteva disciplino.  Dlje kot razmetavaš, več bo za pospraviti. Tako to gre.

kurkuma7

rumeno1

Nonino kopanje me je spomnilo na čustva, ki jih na moje bregove naplavlja zadnjih nekaj dni. Zdaj tudi sama že nekaj dni premetavam svoje podstrešje.  In namesto, da bi bilo moje notranje oko usmerjeno v tretjo čakro, moje notranje sonce in tempelj osebne moči, se primerjam z drugimi in um – kot vedno – preračunava tako, da izgubljam. In namesto, da bi bile moje zunanje oči uperjene v sonce pred mano,  se oziram tako za belimi, kot tudi za črnimi pticami, ki letajo mimo. Ptic pa je veliko; veliko ptic spominov. In vsakič, ko se za kakšno ozrem, izgubim sebe in Ta Trenutek, v katerem odločam o svoji prihodnosti. Kakšen bo torej moj jutri? Na to vprašanje lahko odgovorim šele, ko se odločim pticam prepustiti let spominov, sebi pa MOČ v SEDANJEM TRENUTKU. Moč, ki sem jo že imela.

Preteklih pet mesecev sem se učila čutiti Samo Sebe: svojo MOČ in milino. Naučila sem se ljubiti samo sebe in vsakodnevno prisluškovati tistemu glasku znotraj, ki me podpira, navija in mešetari zame. Naučila sem se živeti v Miru; v Mojem Miru, ki je najboljši mir, kar jih je. In naučila sem se te preproste enačbe:

MIR = MOČ

… toda lahko je biti čevljar na uga-čaka bosonogem otoku!

kurkuma8

Je že tako, da določene stvari naplavi na površje šele v odnosu, kaj? Ko že misliš, da je razsvetljenje za ovinkom, te odnos opomni na vse stvari, ki smo jih od rojstva dalje vztrajno pometali pod preprogo. Ker, saj vemo, pospravljanje je pač … dolgotrajno in tečno in zahteva disciplino, ne glede na to, ali govorimo o našem umskem podstrešju, ali tistem fizičnem s pajčevinami in zbirko čevljev od sedmega leta dalje. Najti svoj mir, ko si sam, je enako kot reči »keks« – ohranjati ga, ko si v odnosu in imaš družino, pa je umetnost. Dobra novica? Na srečo je to takšna umetnost, katere umetniki lahko postanemo čisto vsi. Juhej! Da pa lahko postanemo umetniki svojega miru,  se moramo najprej naučiti o besedi »svojega«. Tu pa nam bo pomagala KURKUMA!

Kurkuma

Čas je za kromoterapijo, vedo, ki preučuje vpliv barv na naše počutje. Ta pravi, da hrana, ki je barvna ustreznica določene čakre ali energijskega centra v našem telesu, ta predel zdravi. Središče našega občutka za lastni jaz in izraz, pa tudi čustvenega dogajanja, je tretja čakra, o kateri sem na blogu že zdavnaj pisala. Barva te čakre je rumena, nahaja pa se v solarnem pleksusu; to je živčni splet, ki izhaja iz srednjega dela hrbtnega mozga. Ker čisto vsi kdaj čutimo nesigurnost, ali pa se izgubimo v tem blebetajočem svetu, sem se odločila kurkumo zaprositi za pomoč … to se pravi, za moč.

kurkuma3

Ta začimba iz Jugovzhodne Azije, ki je v resnici bolj kot ne superhrana, je živorumene barve in kot nalašč za vsakodnevno urjenje enačbe MIR = MOČ. V Indiji jo že tisočletja uporabljajo v kulinariki, pri spiritualnih praksah, kot tudi v tradicionalnem ajurvedskem zdravilstvu. Slednje predpisuje kurkumo za pomoč pri prebavi, vnetjih, prehladih in gripi. Kurkumin, glavna aktivna sestavina kurkume, je krasen čistilec jeter, zaradi česar pripomore k čiščenju krvi, poleg tega pomaga pri artritisu in bolečinah v sklepih in mišicah, pa tudi pri multipli sklerozi, diabetesu tipa II in celo raku. Ob rednem uživanju kateregakoli od spodnjih receptov, si krepimo imunski sistem, kot tudi občutek za lastni jaz.

Vse Zlate stvari so Tri

Recept za tole Zlato Pasto je izročilo slavnega kundalini učitelja Jogija Bhajana svojim učencem na zahodu. Vanjo vmešamo mleti poper, ki kurkuminu pomaga, da se kar najhitreje absorbira, ter kokosovo ali sezamovo olje, čigar funkcija je vlaženje sklepov. Pri zgoraj naštetih tegobah ali preventivno Zlato pasto uživamo kar na žličko, ali pa jo dodamo v naš Jutranji detox napitek, smuti, jogurt, zajtrk v skledi, ali pa jo vmešamo v mleko, da dobimo slavno ajurvedsko zdravilo – zlato mleko. Zlato mleko ali Haldi Doodh, kot mu pravijo v Indiji, je učinkovit prijem za mirno noč in topljenje maščobnih oblog. Ameriška kiropraktičarka in jogistka Dr. Arjan Khalsa svetuje, da si po naporni fizični vadbi, ko čutimo bolečine v mišicah in sklepih, privoščimo skodelico Zlatega mleka; če pa zraven vzamemo še kakšno kapsulo kalcija in magnezija (ali po domače: še kakšno žličko tahinija iz neoluščenih sezamovih semen), se bomo zjutraj zbudili brez bolečin. Lahko pa se odločimo pasto pustiti za kakšno drugo priložnost, in si – še posebej, če v grlu čutimo malce praskanja – raje pripravimo Zlati med. Kombinacija kurkume in medu je baje sanjska poroka, ki rodi bogate sadove: pomaga pri prebavi, saj spodbuja delovanje črevesne flore, poleg tega deluje protivnetno in ne samo uničuje bolezenske znake v telesu, ampak tudi spodbuja naravno zaščito telesa.

Zlata Pasta

¼ šalice mlete kurkume v prahu

½ do ¾ šalice izvirske ali prečiščene vode

ščepec ali dva mletega popra

1 žlička deviškega kokosovega olja

V kozico odmerimo vse sestavine ter med konstantnim mešanjem pri nizki tem-
peraturi kuhamo 7 do 8 minut, da dobimo srednje gosto pasto. Nepredušno za-
premo in porabimo v roku treh tednov. Več vode kot pokuhamo (torej: bolj go-
sto pasto, kot naredimo), dlje bo užitna, ko se pa pokvari dobi rezek, 
kovinski priokus.

Zlato Mleko 

1 žlička Zlate paste

1 šalica mleka po izbiri (kokosovo, kravje, kozje, ovseno, riževo, etc.) 

1/2 žličke cimeta

1 do 2 žlički medu po želji

V kozico damo vse sestavine razen medu, dobro pomešamo in segrevamo do žele-
ne temperature. Če dodajamo med, ga dodamo šele, ko se temperatura spusti na
40 stopinj, saj bi ga v nasprotnem primeru pregreli in si naredili medvedjo 
uslugo. Zapremo oči - povohamo - uživamo.

Zlati Med 

100g medu

1 jedilno žlico mlete kurkume

Dobro premešamo in hranimo pri sobni temperaturi. Ukrep ob prvih simptomih 
prehlada ali gripe: mešanico uživamo tri dni. 1. dan vsako uro zaužijemo pol
žličke Zlatega medu, 2. dan vsaki dve uri po pol žličke, 3. dan pa ravno ta-
ko pol žličke, ampak le trikrat na dan – in prehlad bi moral izginiti! Kar 
je pa sila pomembno je, da mešanico ohranjamo v ustih vse dokler je slina ne
popolnoma razgradi.

IMG_20170504_123229

kurkuma4

kurkuma1

Dragi moji, želim vam uspešno prijateljevanje s kurkumo, to se pravi uspešno iskanje in ohranjanje notranjega sonca.

Do kmalu,

Tamara

IMG_20170503_091837_668

kurkuma2

KALČKI za Življenjsko Energijo

Spomnim se trenutka, ko sem pred mnogimi leti na trgovinskih policah prvič zagledala kalčke – in se prestrašila. Pred tem sem že bila brala o njihovih supermočeh, pa je prvo violino še vedno igrala gospodična Nutella. Takratni meni so se zdeli preveč podobni črvičkom, da bi se jim z zanimanjem približala, ali, bog ne daj, odnesla paketek s seboj domov.

kalčki

Zatem se spominjam študentskih časov, ko sem znotraj nekega srebrnega zvezka (mogoče malce preveč navdušeno za mojo starost) izdelovala kolaž vegetarijanskih receptov. V kolažu je bil tudi recept za pretežno pusto juho, v katero ob koncu kuhanja vmešamo nekaj pesti kalčkov. Tedaj sem se blagodejnih učinkovin kalčkov dodobra zavedala, predvsem pa sem se zavedala blagodejnih učinkovin zdrave hrane na telo (in um!), zato sem črvičkom dala priložnost. To za tedajšnje čase nadvse zanimivo juho sem nekoč za kosilo ponudila prijateljicam in se počutila malce vzvišeno, ampak ne popolnoma navdušeno.

In potem so moji starši nekoč v dar dobili kalilnik. Četudi je bil plastičen in ne glinen, kakršnega sem si letos zaželela za rojstni dan, je bil popolno orodje za prve kalitvene avanture. Ne, niti slučajno nisem mojstrica. Razlog za to najbrž tiči v moji ažurni pozabljivosti, ki mojim kalitvenim subjektom odteguje zadostno spiranje, in to privede do plesnenja semen. Ko se to zgodi, si sicer še vedno vzamem kak nebodigatreba trenutek, ampak to še nikoli ni zamašilo mojega navdušenja nad procesom kaljenja in njegovimi učinki.

Zdravilne učinkovine kalčkov

Kalčki so izredno hranljivi poganjki rastlinic, saj pravijo, da šest skodelic kalčkov na dan dosega dnevne potrebe po hranilih. V procesu kaljenja vsebnost vitaminov in mineralov v semenih in žitih strmoglavo naraste, hkrati pa približno 90 odstotkov mase zajema voda, zaradi česar so kalčki nizkokalorični. Obenem se v tem procesu škrob spremeni v enostavne sladkorje, proteini v aminokisline in peptone, maščoba pa v proste maščobne kisline, zaradi česar so kalčki lahko prebavljivi. Še več: kalčki alergenov, kot so soja in pšenica, običajno ljudem s preobčutljivostnimi reakcijami ne povzročajo alergij.

Ali ste vedeli, da je v življenju rastline stadij kalčka tisti z največ vitalne energije? To bo najbrž zaradi ADN in RNK (nukleinske kisline), dveh agentov, ki ju najdemo v kalčkih in dokazano zavirata staranje organizma. Pri uživanju kalčkov nedvomno začutimo nenaden dvig energije, redno uživanje pa nam zagotovi tudi dvig vitalne energije. Študija ameriške univerze Pensilvanija je nadalje pokazala, da kalčki vsebujejo 500 odstotkov več vitaminov kot semena, iz katerih jih vzgojimo. V primerjavi z odraslo rastlino vsebujejo kalčki 5-6 krat več vitamina C in 3 krat več vitamina A.

Ker so kalčki hrana, ki po tradicionalni kitajski prehranski terapiji hladi, morajo slabotni ljudje šibkega zdravja in tisti, ki jih rado zebe, omejiti njihovo uživanje ali jih prekuhati. Na Kitajskem, kjer se kalčki tradicionalno jedo že tisoče let, jih običajno kuhajo. Po drugi strani bodo zelo blagodejni za pretežke ljudi zariplega obraza, močnega glasu in debelo obloženim jezikom – te bodo hladili in uspešno nižali dnevni vnos kalorij.

Kaj kalimo?

Lahko kalimo praktično vsa semena, najbolj uspešni pa bomo pri kaljenju vseh žit, ki še imajo kalček in so še v luščinah, ali med luščenjem niso bila toplotno obdelana (rjava, običajna ajdova kaša nam, na primer, ne bo kalila, ker je toplotno obdelana – zelenorumena, presna ajdova kaša pa še kako), ostalih škrobnih semen (stročnice so enostavne za kaljenje in zato krasne za začetnike) ter oljnih semen (semena in oreščki). Semena zelenjave in začimbnic so težja kategorija, saj se zelo rada sluzijo in posledično splesnijo.

Ali res moramo kupovati semena, ki so namenjena izključno kaljenju? Ah, kje. Uporabimo  lahko navadna semena za setev na vrtu, da le niso bila obdelana s pesticidi (to informacijo najdete na embalaži).

kalčki2

Recept

Prvi korak -> Namočimo semena v vsaj trikratni količini vode (na embalaži semen vedno piše čas namakanja).

Drugi korak -> Semena dobro odcedimo ter stresemo na kalilnik (če ga uporabljamo) ali v velik kozarec za vlaganje; tega nato zapremo z gazo, ki jo pritrdimo z gumico, ter obrnemo na glavo, da se skozi gazo odceja odvečna voda. Kalčke vzgajamo na temnem in toplem – hlad in svetloba podaljšata čas kaljenja.

Tretji korak -> Spiramo dvakrat dnevno, najbolje zjutraj in zvečer, razen sojinih kalčkov, ki lahko zgnijejo, če jih ne speremo vsaj štirikrat dnevno.

Četrti korak -> Po treh dneh kalčke alfalfe, črne detelje, redkvice in gorčice damo na hladno in svetlo mesto (ne direktno izpostavljamo sončnim žarkom), da se v semenih poveča vsebnost klorofila.

Peti korak -> Med kaljenjem se od semen včasih ločijo luščine, ki jih pobiramo stran, saj v nasprotnem primeru rade zgnijejo.

Šesti korak ->  Ko so (glede na navodila na embalaži) kalčki gotovi, jih pospravimo v kozarec in v hladilnik, kjer bodo počasi še kalili. V hladilniku obstanejo teden dni.

* STEP by STEP AKCIJA:

Sedaj sem mnenja, da so kalčki nadvse zabavni in nič kaj strašljivi. Predvsem pa so slastni! Okus sicer variira od sorte, toda pri vseh nas najprej doseže tisti poživljajoč spomladanski okus mladega škroba, podoben kot pri surovem grahu. In ker si želim, da bi v njih pričeli uživati tudi vi, najavljam nekaj sila zabavnega: od jutri, 26.4. naprej bom znotraj fb skupine Naravno je NADnaravno, kot tudi na Messengerju pod rubriko My Day za vas beležila proces kaljenja semen zelenega mungo fižola in semen ajde. Zatorej ste povabljeni, da se mi  pri akciji pridružite tako da pogledate fotke, jih pokomentirate, ste priča vsem korakom kaljenja … ter se navdušite nad gojenjem Življenja! Za vašo vitalnost. Torej smo zmenjeni.

Lep večer, dragi moji – in mirno noč.

Tamara

Pripis: Tokrat sličice niso avtorske, ampak pobrane na internetu.

kalčki4

Nekaj STARIH FRANCOSKIH TRIKOV za novo dojemanje

Zadnjič mi je naša draga madrinka potarnala: »Tvoja Spomladansko ZELENA GRANOLA je TAKO dobra, a kaj, ko sem jo danes zjutraj za zajtrk pojedla pol vrečke!« Ker mislim, da tole zveni še kako znano, sem začutila potrebo, da na to temo napišem nekaj besed in vam predstavim nekaj starih francoskih trikov, ki vzdržujejo veselje na krožniku, kot tudi v življenju. Joie de vivre, kajne?

french6

Al-Iksirjeve granole so zelo zdrave, ultra slastne, dobre za vas in vaše okolje – niso pa poceni, tega se dobro zavedam. In vem, kako nas lahko poklapa dejstvo, da v enem zajtrku z lahkoto izpraznimo pol vrečice: po glavi se nam podijo siromašne misli, na primer »to je drag špas« ali »vse dobro kratko traja«, in podobne. Zveni znano? Tudi mene tak občutek spreleti vsakič, ko žalostno gledam kopnečo vsebino kozarca s kvasnimi kosmiči, ali kake res dobre, ekološke fair-trade čokolade, na primer včerajšnje, ki jo je PMS pohrustal preden sva imela s Svarunom sploh priložnost oporekati. Hkhm.

In sedaj?

Spet smo pri vprašanju prioritet. Kaj nam je bolj pomembno? Kaj nam je najbolj pomembno?

Meni je najpomembnejše to, da se počutim dobro: v svojem telesu, v svojem umu, v svojem okolju. Čas me je naučil, da je lahko samo na tak način svet lep. Kajti če se jaz počutim dobro, lahko tudi drugim pomagam, da se počutijo dobro, in več dobrovoljnih ljudi na kupu je že lepo okolje, in posledično lep svet za nas, kajne?

Ok, Tamara, ampak kakšno zvezo ima vse to z al-Iksirjevimi granolami?

Precejšnjo, saj na moje počutje zajetno vpliva tudi izbira hrane (namig: na vaše počutje tudi vpliva izbira vaše hrane). In ker je razlika med dobro in slabo izbiro ogromna, vam ponujam nekaj trikov, kako se odločati dobro brez kompromisov pri zdravju, počutju in blagostanju.

french1

french2

Francosti trik #1: VEDNO KUPUJ NAJKAKOVOSTNEJŠA ŽIVILA

Tega načela se po svojih zmožnostih držim že dobrih deset let. To pomeni, da velikokrat raje kupim manj dobre stvari, kot več povprečne. To včasih pomeni, da za pravi motovilec naredim krog do tržnice, tudi če se mi mudi, in včasih, da za liter domačega ekološkega bučnega olja odštejem nekajkrat več kot bi zanj plačala v trgovini. Ampak obakrat sem z nakupom zadovoljna in pomirjena, saj sem imela priložnost osebi, ki je pridelala zdaj mojo hrano, pogledati v oči. Kakšno darilo dandanes, kajne? Zame je dobrina mnogo več vredna, če jo kupim od fizične osebe, kot od korporacije. In potem bo nejeverni Janezek: »Kako pa veš, da je res domače, ali ekološko, ali 100%?«. Jaz ne vem, lahko pa čutim. Če me k neki stojnici, ki nima EKO transparentov, dobesedno pokliče, potem je tam nekaj zame; in če imam ekološkim certifikatom navkljub ob nakupu čuden priokus, tam pač ne kupujem. Vedno je bilo tako, da v resnici ne kupujemo zgolj stvari, ampak »občutek«, s katerim nas dobrina in neizogibno tudi proizvajalec navdajata. Zato hvala vsem, ki kupujete al-Iksirjeve dobrote in hvala za vaše povratne informacije – v čast mi je. Aha, skoraj bi pozabila: zakaj sploh toliko govora o kakovosti? Ker francoska modrost #1 navaja, da nas »dobra roba prej nasiti«. To se pravi, da potrebujeta tako naše telo, kot tudi um kakovostne hrane manj kot tiste, ki ji manjka – kaj pa vem, karakter, esenca, duša? In je res! … če le imamo zdrav odnos do hrane (jemo zavestno, dobro grizemo, med jedjo ne počnemo nič drugega, med grižljaji odlagamo pribor ter se za hrano prej in potem zahvalimo).

Francoski trik #2: MANJ JE VEČ

Kot je že zgoraj omenjeno, potrebujemo za enako stopnjo zadovoljstva kvalitetne hrane manj kot bi potrebovali tiste s tekočega traka tovarne. To pomeni, da lahko karakter, ki ga ima prava, domača, najraje ekološka, z ljubeznijo pridelana hrana, doma tudi »razredčim«, pa so moje okušalne brbončice še vedno povsem zadovoljene. Temu »redčenju« sem bila prvič priča pri prijateljici, ki je to sicer počela z industrijsko granolo, ker je bila presladka, ampak krasno se obnese tudi z al-Iksirjevimi granolami. Preprosto je: kupiš dobro stvar, jo doma streseš v velik kozarec, ji dodaš pražene ovsene kosmiče ali kaljeno (dehidrirano) žito, dobro pretreseš in voilà – cenejše, a še vedno zdravo in slastno. Tudi sama velikokrat redčim esenco dobre hrane. V kolikor mislite, da se pri nas cedita samo med in mleko … naj parafraziram: v kolikor mislite, da se pri nas doma granol, oreščkastih masel in energijskih ploščic zaužije na kilograme, se krepko motite. Seveda, ko sem se s tem pričela ukvarjati, se al-Iksirjevih sladkosti nisva mogla nasititi, ampak sedaj smo ponovno dosegli ravnovesje. Kuham ali kalim enostavno žitno kašo, pripravljam enostavne smutije, kupujem navadne (kokosove, včasih tudi ovčje ali kozje) jogurte, in po njih zgolj slavnostno posujemo granolo kot kašno prefinjeno delicijo – kar tudi JE! Na nek način ji s tem vračamo čast. Kar se mene tiče, ni bila granola nikoli mišljena za samostojno uživanje z mlekom ali jogurtom, ampak kot češnjica na vrhu sadne kupe, ki zaokroži okuse, doda hranilno vrednost, in nas navdihne, da si pred obrokom poleg »dober tek« zapojemo tudi: »Življenje je lepo … joie de vivre!«.

Francoski trik #3: RAZNOLIKOST JE KLJUČ

Ko sem prejle opisovala redčenje, pa nisem imela v mislih zgolj dodajanja ovsenih kosmičev. O, ne. Sicer zagovarjam uživanje bolj enostavne hrane – toda s seksi, navdihujočimi in razvedrilnimi dodatki. To lahko pomeni, da med redčenjem svoji granoli v kozarec mirne duše dodate tudi eno (ali vse) od naslednjih zabavnih sestavin:

* napihnjence (izbirate lahko med riževimi, kvinojinimi, prosenimi, ajdovimi, amarantovimi kosmiči, za svoje zdravje pa vedno izbirajte napihnjence iz polnozrnatih žitaric, brez kakršnihkoli dodatkov, kar preprosto pomeni, da je na deklaraciji med navedbo zgolj ena sestavina)

* kosmiče (teh je mnogo več, kot si lahko predstavljate; seveda poznamo ovsene, pa pirine, ječmenove in tako dalje, kaj pa grahove, ali čičerikine, ali iz fižola? O, ja, tudi takšni obstajajo. In na mojo veliko radost v naših življenjih ponovno obstajajo tudi dobri stari koruzni kosmiči, corn flakes, se jih še spomnite? Odkar sem našla ekološke, nesladkane, iz 100% koruznega zdroba, imajo pri nas spet zeleno luč in z njimi portal za povratek v otroštvo odprt.)

* nakaljena žita (ki jih lahko kupite v zdravih trgovinah, ali si jih sami pripravite doma tako, da žito čez noč namočimo, speremo, nato pa posušimo v dehidratorju do krhkosti; če nimate dehidratorja, lahko uporabite pečico, v vsakem primeru so kaljena žita k granoli zelo dobrodošla za povišano »hrustljavost«)

* sadje (tega seveda ne dodamo v kozarec in pomešamo, ampak sproti, dnevno, narežemo in dodamo svoji skledi za zajtrk)

Do včeraj sva na obisku imela prijateljico, ki je velika gurmanka. Kot taka najbolj od vsega zagovarja prisluškovati telesu, kaj rabi, in v teh dneh z njo sem to ponovno zelo globoko začutila tudi sama. Poslušanje telesa je vrlina, ki jo lahko izmojstrimo vsi, in vse, kar moramo vložiti sta čas in volja. Čas je, kot opažam pri sebi in drugih, v največ primerih »krivec« za slabe prehranske odločitve, saj nam ga z današnjim tempom mnogokrat primanjkuje. Volja pa preprosto pomeni vedno izbirati sebe in svoje blagostanje. Pa smo spet pri prioritetah: Kaj nam je bolj pomembno? Kaj nam je najbolj pomembno?

In ja, včasih bi radi samo »na hitro nekaj pojedli«. Razumem, tudi sama se kdaj znajdem v takšnem položaju. In vsakič znova, ko podležem temu občutku, kasneje pridem do spoznanja, da »na hitro« pač ne gre; če nekaj zmečem v usta stoje, ker moram čez dve minutki na pot, mi to ne da nič razen tiste teže v želodcu. In za tem ne grem več. Raje vstanem, ali zaključim še nedokončano delo kakšno minutko prej, si zavestno pripravim obrok in si vzamem čas, da v njem tudi uživam. Na posebne dneve, ko je časovni okvir kar najbolj izmuzljiv, si pa privoščim eno sinergijsko ploščico.

french3

french4

french5.jpg

P.S. Francoski navdih je posledica ene izmed mojih biblij, French Women Don’t Get Fat (ali po slovensko Zakaj so pa Francozinje lahko vitke) avtorice Mireille Giuliano. Ta knjiga mi je najbolj pomagala pri premagovanju motenj hranjenja in zdravljenju odnosa do hrane. Priporočam jo vsem. Pika.

Lep pomladni dan,

Tamara

WILD Cleansing Soup + easy DeTox

Feeling tired? Good timing, for ’tis the season to detox!

divje4

divje6

If you’re looking at green things waking up and, contrarily, feeling low on energy and in lack of that zest, the elixir of the joy of life, it’s probably because you didn’t take good enough care during winter. I don’t blame you. How should you, if our modern society’s social life culminates in December, when we are really supposed to have a good night’s sleep. The Chinese theory of five elements and seasons teaches that winter is the time to hit the hay early and wake up late. If we go to bed before 10 pm, we are blessed with the healing effects of the sleep hormone melatonin, and growth hormones, who operate until 2 am in total darkness. Then again, if we only have forty winks during the night, we will lack our zest the next day; if we keep on missing on the restorative hormones for a period of time, we pay the debt in spring.

If we go to the woods in winter, we aren’t very likely to meet many of our animal friends. Most of them are sleeping, receptive, storage-oriented, just as we should be. Winter is kidney season, and kidneys take care of our vitality. We are surely in need of the latter as the spring comes, for spring is liver season and the time for action! Liver encourages you to be the liver of your life, fully and joyfully. Liver season is the never-ending cycle of go, do, be, come back, plant, water, dance and sing, and to keep up, we are bound to cleanse the liver (you can read more about liver here). And right now, dear friends, is the best time to ever do this, because Mother Nature has wrapped up some gifts of hers that can help us.

divje11

Detox yes or detox no?

The state of our liver depends upon our food choices, its quantity, and the intoxicants we might consume. But even all that aside, the fact that the winter season slows down everything within and without, including our bodily functions, remains. This of course happens around the same time that all of our Christmas socks are filled to the brim with candy. So our liver, the general in our bodies, who likes to keep everything under control, doesn’t hesitate: it takes care of the excesses, is late with other work, becomes preoccupied and eventually drained once the spring arrives. This is why I think it harms no one to bring some spring freshness into the body and mind, onto the plate, and into the home and wardrobe.

But that is not to say that everybody needs a spring boot camp and this post certainly does not favour it. In case you think your body might need an intense cleanse, the following al-Iksir (the effective recipe) is the perfect start, for it won’t leave you hungry while still detoxifying your body. What I think is the most important thing, is to choose the detox program that suits you: your body, mind and soul. For example, a water fast can do more harm than good in a person with an unhealthy relationship to food. Trust me, been there. So now, many years later, this spring brought about the decision to listen to my body, rely upon the wisdom of the nature and keep things easy. Therefore, don’t expect anything radical from this post; oh, no. A big topic in my life right now is balance, which won’t rob my plate off things, but rather add some wild greenness to it!

His Majesty, Wild Leek

Wild leek is a gift of nature – there’s just no end to the list of its healing properties. It contains between 20 to 50mg of vitamin C, which protects us from colds that are so common this time of year. It aids breathing difficulties, digestive issues, bloating, and lowers blood pressure and cholesterol. But the reason I use it in my Wild cleansing soup isn’t any of the above, but rather its ability to detoxify and cleanse the entire body. It cleanses the digestive tract, liver, kidneys, bladder and gallbladder, it flushes the toxins out and purifies our blood in the meantime. It also contains substances that keep bodily and spiritual abilities at level, and strengthens our immune systems. Whoa, what a job, huh?

divje8

Wild cleansing soup

The base of this soup are potatoes, red lentils and peas, all of which ensure long-term liver harmony due to their sweet taste. The lentils and galangal root are to be soaked the night before. Yes, you really do need red lentils for this recipe, for it’s the only variety that dissolves to such an extent, and thicken the soup. Yes, you may drop out galangal root; this supposed botanical mixture of pepper and ginger is thought of as the spice of life, for it gives us special powers. Add fresh wild leek to cooked soup just before you blend it

1 handful of spring onions, chopped

2 small potatoes or 1 big, cubed

1 cup of peas, frozen or canned

½ cup red lentils, soaked

2 handfuls wild leeks (or more, if you’re born to be wild)

1 tbsp Coconut oil

1 tsp coriander seeds, crushed

Pinch of galangal root, in pieces and soaked, or powdered

Salt and pepper to taste

a squeeze of lemon juice, to taste

Slice the onions. Heat the coconut oil in a large saucepan over medium heat, and add the onions, salt, pepper and coriander, stirring to coat. Cook while stirring. Add potatoes, soaked lentils, soaked galngal root if using, and peas if using frozen. When the pan becomes too dry, add water or vegetable stock, little by little. You will need 3,5 to 4 cups of water for these quantities. Let simmer for anywhere between 30 and 45 mins, or until the potatoes are soft and lentils almost beyond recognition. If you’re using canned peas, add them now. Add chopped wild leeks to cooked soup and blend until smooth. Ladle the soup into a bowl and squeeze some lemon juice on top. Enjoy the wild soup and let it remind you of the wildness you.

3 pillars of easy, yet effective detox

  1. Take one of these lovely spring weekends for yourself and only enjoy this soup for both lunches and dinners, both on Saturday as well as Sunday. Eat as much soup as you need to feel full and satisfied, but do not overeat.
  2. Breakfasts and snacks both days should include either a green smoothie, green juice, or fresh fruit. I suggest you substitute the banana in your smoothie with an avocado, because the good fats inside tackle the liver to work.
  3. By limiting the diversity of foods for two days, we give our bodies less work to do. Because of that, it can do its job quickly and use the excess time for rest and renewal, which is kind of the point of cleansing, right?

divje9

divje3

divje1

DIVJA Čistilna Juha + izi DeTox

Utrujeni? Še dobro, da je čas za detox.

divje6

Če ob prebujajoči naravi v sebi kontrastno čutite pomanjkanje tako energije, kot tudi tistega življenjskega soka, eliksirja veselja do življenja, je to najbrž zato, ker si pozimi niste nanudili dovolj počitka. Ne, nihče vam nič ne meri. Kako vam tudi bi, ko pa v naši zahodnjaški družbi družabno življenje kulminira decembra, ko bi morali vsi hoditi s kurami spat. Kitajska filozofija petih elementov in njim ustreznih letnih časov pravi, da je zima čas, ko hodimo spat rano in vstajamo kasno. Če ležemo v posteljo pred deseto, nas naš spanec blagoslovi z zdravilnimi učinkovinami melatonina in rastnih hormonov, ki se sproščajo v popolni temi (torej brez odseva ulične razsvetljave) vse tja do dveh ponoči. V kolikor ta čas zamudimo, bomo naslednjega dne pogrešali naš življenjski sok; v kolikor melatonin in rastne hormone zamujamo celo zimo, se nas, kakopak, plačujemo dolg spomladi.

Če se ozremo v naravo, bomo pozimi tam našli le malokaterega gozdnega. Večina živali namreč tedaj počiva, skladišči, se revitalizira prav tako, kot bi morali to mi početi. Zima je čas ledvic in te skrbijo za vitalnost, ki jo z začetkom pomladi  še kako potrebujemo. Tedaj se namreč prične obdobje jeter – in jetra so za akcijo! Monolog jeter bi zvenel nekako takole: »Vstani, pojdi, poglej, vohaj, pridi, posadi, teci, zalij, naredi, zapleši, zapoj … proslavljaj svoj obstoj!« Da lahko sledimo njihovemu navdihu, jih je treba najprej dodobra očistiti (več o jetrih in pomladi si lahko preberete v prejšnji objavi, tule) – in kdaj bolje, kot sedaj, ko v naravi kar mrgoli stvari, ki nam lahko pri čiščenju pomagajo.

divje11

Detox da ali ne?

Stanje naših jeter je odvisno od hrane, ki jo jemo, količine, ki jo pojemo, in še vseh toksinov, ki jih popijemo ali pokadimo. Toda če damo vse to na stran, nam še vedno v oči bolšči dejstvo, da se pozimi prav tako kot vse ostalo tudi funkcionalnost našega organizma upočasni, umiri. In ravno, ko se to zgodi, naletimo na Božič in nonine potice, bakine zdigane, mamine neskončne slaščice in vse božičkove čokoladice. Hmnja. In ker se naša jetra – telesni general, ki ima rad vse pod kontrolo – nemudoma angažirajo poskrbeti za vse viške, zamujajo z delom, se preobremenijo in stopijo v pomlad bolj ali manj utrujena. Zaradi tega menim, da je za vse dobro, če spomladi ozavestimo potrebo po svežini. V telesu, v umu, na krožniku, v domu, v omari.

To pa ne pomeni, da spomladi vsi potrebujemo »boot camp« in tale objava niti približno ni namenjena slednjemu. V kolikor menite, da vaše telo potrebuje intenzivno čiščenje, je spodnji al-Iksir (učinkoviti recept) naravnost popoln začetek temu čiščenju, saj vas ne pusti lačne, hkrati pa deluje čistilno in krepilno. Pomembno je, da se za način čiščenja organizma odločimo tako, da je v skladu z vsem našim bitjem. Vodni post se lahko pri človeku z nezdravim odnosom do hrane prej kot ne izpridi. Spet, govorim iz izkušenj. Sama sem se letos odločila, da prisluhnem sebi in vzamem nasvet narave, ter si pomagam z vsem, kar ponuja v tem času. Lahkotno. Zato od mojega al-Iksirja ne gre pričakovati nič radikalnega; o, ne. V mojem življenju je trenutno velika tema ravnovesje, in to mojega krožnika ne ropa in izropa, ampak blagoslavlja z obilico divje zelenine!

Gospod ČEMAŽ

Čemaž je pravo pravcato darilo narave, saj spisku njegovih zdravilnih učinkovin ni konca. Vsebuje, na primer, od 20 do 50mg vitamina C, ki nas ščiti pred nahodi, ki so v prehodnih obdobjih tako pogosti. Čemaž je učinkovit pri dihalnih težavah, prebavnih težavah, napihnjenosti, učinkovito pa tudi znižuje holesterol in krvni tlak. Jaz sem ga v Divji čistilni juhici uporabila predvsem zaradi njegovih razstrupljevalnih učinkovin na celotno telo. Učinkovito čisti prebavne poti, jetra, ledvice, mehur in žolčnik, iz celega telesa odpravlja škodljivce in medtem mimogrede očisti še našo kri. Poleg tega je učinkovito sredstvo za ohranjanje telesnih in duševnih sposobnosti, ter krepi imunski sistem. Fiu, kar zalogaj, kajne?

divje12

divje3

divje4

Divja čistilna juhica

Osnova za juho so krompir, rdeča leča in grah, ki so s svojim sladkastim okusom hrana za harmonijo v jetrih. Suho rdečo lečo in galgant namočimo, najbolje prejšnji večer. Ja, leča mora biti rdeča, saj samo ta razpade in zgosti juhico. Galgant pa je značilna začimba iz kuhinje Sv. Hildegarde iz Bingena, nekaka mešanica med ingverjem in poprom, ki je začimba življenja in nam daje posebno moč. Čemaž dodamo že kuhani juhi, tik preden jo zblendamo s paličnim mešalnikom.

1 pest stebel mlade čebule, nasekljane

2 mala krompirja ali 1 veliki, narezani na kockice

1 skodelica graha, zamrznjenega ali iz pločevinke

½ skodelice rdeče leče, namočene

2 pesti čemaža (ali več, če smo bolj divji)

žlica kokosovega olja

1 žlička koriandra

ščep galganta, namočenega v koščkih, ali prah (lahko izpustimo)

sol in poper po okusu

limonin sok po okusu

Čebulico nasekljamo in popražimo na kokosovem olju. Ko postekleni, ji dodamo krompir, grah (zamrznjen) in lečo, ter strt koriander, galgant, sol in poper. Med mešanjem prežimo še 5 minut. Ko dodobra zadiši po začimbah, zalijemo z vodo ali jušno osnovo, malo po malo. Za te količine zelenjave bomo porabili med 8dl in 1L vode. Kuhamo nekje pol ure: toliko, da je krompir mehak in rdeča leča skoraj neprepoznavna. Če uporabljamo grah iz pločevinke, ga dodamo sedaj. V kuhano juho vmešamo nasekljan čemaž in zmiksamo s paličnim mešalniko. Ko je juhica že v krožniku, stisnemo na vrh malce limoninega soka; saj veste, za kislost. Uživajmo divjo juho, ki naj posveti na divje v nas.

3 stebri za lahkoten, a učinkovit detox

  1. Vzemite si en spomladanski vikend, ko za kosili in večerji uživate samo tole juho, za zajtrka in malice (če bo potrebno) pa zeleni smuti, sveže iztisnjen zeleni sok, ali sveže sadje.
  2. Juhe pojejte toliko, da boste siti, nikar pa se ne prenajedajte. Smuti si raje kot z banano pripravite z avokadom, ki s svojo vsebnostjo maščob spodbudi jetra k delovanju.
  3. S tem, ko za dva dni omejimo količino živil, našemu telesu olajšamo delo: zaradi tega svoje delo hitro opravi, da ima še čas za počitek in obnovo. To pa je bil nekako namen našega detoxa, mar ne?

divje9

divje1

divje4.jpg

Če boste začutili, bom vesela vašega feedbacka. Kako se vam je zdel tale lahkoten detox? A je uspel malce vreči fokus na zeleno? Ste se ob pomanjkanju potrebe po kuhanju lahko obrnili navzven in srkali, srkali cvetočo naravo?

Lepe dneve vam želim,

Tamara

3 ways to up the Greenness of your plate

Goodness gracious, isn’t it wonderful? For the past month, my beloved Karst has been shedding its robust veil for a noticeably greener hue. The birds are persistently foretelling the new life on the horizon. Mother Nature is kindly giving away the first healthy gifts of her new cycle; wild leeks, nettle, dandelion, edible flowers. And ever since Ostara spilled her green paint over the land, a few drops have caught my creativity, for I can’t stop eating green. You feel me? All of my meals are either dressed in greens or dressed with greens, and even my creative endeavours at al-Iksir have caught the epidemic: both my granolas and energy bars went for a more springlike hue.

zeleno7

zeleno1

The colour green …

Although I was still in high school at that point, and valuing self-care solely according to the reflection in the mirror, I can clearly remember the bang after the release of Victoria Boutenko’s book Green for Life. Do you guys remember that? All of a sudden, everybody was on and on about the impact of chlorophyll on our health. In a few years’ time, I bought the idea, but it wasn’t until a few years ago that I actually started living it. That only happened when I began living in the rhythm of the seasons, and to my body – it all comes down to this, doesn’t it? Now I know my body well enough to understand that as soon as the soft green hues of the sprouting plants start caressing my eyes on our walks, the Need for Green is approaching.

When it’s fully here, you may find me and Svarun grazing on whatever wild edibles during our walks. You may find me bringing home from the market unimaginable amounts of organic greens to juice, blend, use in soups, salads, pestos, and the list goes on; one thing is certain, though – I always run out of greens before I run out of ideas how to use them. And this year, you may even find me eagerly planting the seeds and loving this little piece of dark light brown soil that I call my garden.

Do we know what makes our greens appear green?

Chlorophyll, sure enough. All plants actually contain chlorophyll, but the rule of thumb is that the greater the amount of chlorophyll, the greener the plant. Chlorophyll is also referred to as »the blood of plant life«, probably because its molecule is virtually identical to haemoglobin in our red blood cells. The only difference between the two is the central atom: in the case of chlorophyll it’s magnesium, whereas iron occupies the centre in our blood cells. Isn’t this just amazing? If this does not amaze you, the fact that the health benefits of chlorophyll range from purifying to anti-inflammatory and renewable surely will. But since the attention span of us humans is way shorter than the list of chlorophyll healing properties, I dare mention only the ones I find most precious:

–          removes drug deposits and counteracts all toxins

–          eliminates bad breath and body odour

–          counteracts inflammations, such as sore throat, arthritis, all skin inflammations

–          counteracts ulcers

–          builds blood

–          renews tissue

–          promotes healthful intestinal flora

–          counteracts radiation!

… for a healthy liver

Yes, green clearly is the colour of spring and I, an insatiable seeker of the meaning, am happy to announce that there is more than meets the eye. According to Traditional Chinese Medicine, spring is the liver season, and the colour that heals our liver is none other than green. We often associate green with liver, and it’s not because liver is green. Bile, on the other hand, the liquid product of liver that aids the digestion of fat, is. The green colour heals and harmonizes the liver, and so do green foods, especially the pungent ones. Made you think of dandelion? You’re onto something, as dandelion is a great liver cleanser alongside turmeric, artichokes, sprouts, spirulina and chlorella, psyllium seeds, triphala, grapefruit, papaya, spinach, sesame and tahini, MSM, zeolite, kelp, wheatgrass and barley grass. How about the first lamb’s lettuce of this year? Sure. And wild leeks that lure us into the woods and by the river with their pungent aroma? Most definitely.

The liver is often the most congested of all organs. Too much fat, chemicals, intoxicants, and processed foods all slow down the hundreds of biochemical processes in the liver that keep the flow of energy in our body and mind going. People with healthy livers are calm and decisive. But if you’re often feeling angry, explosive, impatient, indecisive, resentful, or violent, maybe your emotions are the indicator that your liver needs more loving attention.

zeleno8

And now, on to my 3 pieces of advice on how to make your plate greener. Whether you decide to detox your body this spring is entirely up to you. For all I know, there’s always room for boosting up your green game and thus empower your liver. How? Easily.

  1. MORNING

Are you already having smoothies for breakfast? Good for you. Are they green? Even better! If not, they can easily turn green with an addition of fresh leafy greens (spinach, chard, lettuce, cress, dandelion, nettle, kale), a spoonful of green superfoods (spirulina or chlorella powder, wheatgrass or barley grass), nettle seeds you foraged last summer, or a spoonful of matcha tea. Don’t feel like putting tea into your smoothie? No worries, you might as well drink your chlorophyll in a cup of green, nettle or matcha tea. Don’t fancy a green smoothie for breakfast? Alrighty then, you may discover you fancy some other smoothie, sprinkled with a green granola. Just saying, this last part, the granola with green superfoods can easily turn into a habit – you’ve been warned. Given the focus that we’ve put on smoothies thus far, I believe a tiny warning is in order: always sprinkle your smoothies with something that requires chewing – that way the digestion will start in your mouth and the smoothie won’t fall too heavily on your cute little stomach. If you’re on the warm breakfast bowl bandwagon, you can make the latter greener in nature, too. I always lean towards the sweeter side, but if you’re feeling frisky, go ahead and make yourself a savoury breakfast bowl. You just want your bread? Fine, spread on top some wild leek pesto that you prepared with olive oil and salt, or you can get my DeLUXe wild leek pesto with hazelnut butter. Are you a more avocado-with-ramps-on-toast kind of person? No, still you want your bread buttered or, well, ghee-ed? Why not, just top it with fresh leafy greens and have your matcha on the side to be still on team green.

zeleno2

2. NOON

If you’re having something as scrumptious for lunch as a gigantic bowl of vibrant wild salad, please, work it into a satisfying dish. What do I mean? Well, nothing is as disappointing as a green salad tossed with oil, vinegar and salt, pretending to be a satisfying meal. Trust me on this one, I spent my early twenties thinking I could fool myself and others, but what I always came down to is this: to call a neat bowl of greens a Meal, it must satisfy the body, mind, and soul. Therefore, we shall turn our salad into a luscious Meal with the help of a few old tricks. All top chefs know that every mouth-watering dish has a few crucial components:

  • Flavour is, as it should be, obviously the number one indicator of a delicious dish. I believe we all have the right to eat only delicious food; then again, I am certain it is our duty to make (and often keep) our food delicious. This statement takes me six years ago to Arambol, Goa, which hosted my first experience of flavour complexity. It was a night under the stars and I was cooking dinner with a group of new-found friends, chatting all along. As we tasted our dahl and were left disappointed because “there was something missing”, I remember a nice, quiet German boy standing up to save the dignity of this traditional Indian dish. He sprinkled a few things in the pot, saying: “My father is a chef, and he always told me to add some sugar to a savoury dish, if I feel there is something missing, and vice versa add some salt to a sweet dish for a rounder flavour.” A few years later I found out about the holy trinity of flavour involving salt, sugar, and acid over at Sarah Britton’s, and I have kept their advice in my kitchen up until today.
  • Colour of the dish is what speaks to us first for it flirts with our eyes. I cannot stress the aesthetics on the plate enough, for it is just as crucial as aesthetics off plate, in every area of our lives. What does beauty mean to you? What purpose does it hold for you? Our patriarchal society has come to focus exclusively on the more masculine values like quantity, functionality, and power, while all the way neglecting beauty. Sure enough, if beauty is considered, it is more often than not in an undermining, criticizing manner. Beauty is a feminine virtue, and an end in itself. Its purpose is to feed our soul, which should be fed in everything that we do, but is often not. So let’s invite beauty into our kitchens, let’s play with the colours and shapes, even if this sometimes means just to spiral the white of cream on top of our green soups. At the end of the day, we must find we have given ourselves the space for our creativity to be expressed – if only for the purpose of joyousness, attached to the action.
  • Texture refers to the shape and state of our dish, and whether there is something to chew on. For best results, it is wise to combine opposing textures, for they are best enhanced this way. So, if it’s a creamy soup that we want to give texture to, we could add something like oven-baked chickpeas, croutons, a handful of unshelled hemp seeds, or simply toasted nuts. In the case of a salad, we want to finish it off with ingredients that will surprise and fascinate us, once we bite into them. Avocado slices and cooked grains for tenderness? Roasted nuts, legumes, or toast for crunch? Boiled, cooked or oven-roasted veggies for a temperature kick? Improvise, the sky is the limit.

zeleno9

  1. IN-BETWEEN

We can improve the greenness of our plate any time of day. Do you like chocolate? I know, what kind of question is that?! That’s good news, because cacao conceals the taste of green-blue microalgae like chlorella superbly. Try adding green superfood powder of your choice into the batter next time you make muffins, or add it to your kickass raw chocolate. Just remember to start off with little and up your amount as your taste buds get used to the flavour of chlorophyll. Yoghurt is another great concealer, just add a teaspoon of the green goodness for an afternoon pick-me-up, or you can make your own raitha by adding broiled leafy greens to yoghurt of choice, alongside some garlic, salt, and olive oil. Remember you can always use non-dairy yoghurt here, my favourite being coconut yoghurt. Feel like you need a crunch? Kale chips! There are zillions of recipes for kale chips on the internet, but I would favour two: one baked,  the other raw, both equally amazing. And, as ever, there is also a no-brainer available, which I’m also a fan of: spirulina and chlorella in capsules. If you’re going to consume these regularly, I recommend you take breaks every couple of months. And if you’re going to give them to your kiddos (who, by the way, love them!), make sure to skip one day of the week, every week.

zeleno3

zeleno6

Dearest Green team! I hope you got some inspiration of how to up your green intake from this (really long) post that was written in devotion, love, and hopes to bring about some light. To give you the inspiration that you need to fuel your body right, so that it can follow your soul into bliss.

IMG_20160503_180435

Catch you later,

Tamara

3 nasveti za bolj Zelen Krožnik

zeleno7Ole, kako je lepo! Pri nas že mesec dni vse zeleni. Ptički zelo zgovorno napovedujejo novo življenje. Mati Narava ljubeznivo ponuja prve slastne in zdravilne darove sveže načetega cikla; čemaž, koprive, regrat, trpotec, trobentice, vijolice. In vse odkar je Ostara razlila zeleno tempero nad našo deželo, je nekaj kapljic priletelo tudi nad mojo kreativnost, saj se nikakor ne morem najesti Zelenega. Od tedaj so vsi moji obroki v zelenih odtenkih, ali pa imajo vsaj zelene modne (hranilne) dodatke, pa tudi moje slastno + zdravo ustvarjanje znotraj al-Iksirja je zajela zelena epidemija: tako granole, kot tudi ploščice so podlegle in sedaj vibrirajo POMLADNO ZELENO.

Zelena barva …

Tedaj sem bila sicer še gimnazijka in skrb za svoje telo vrednotila glede na odsev v ogledalu, toda živo se spominjam bum-a, ki je odmeval po izdaji knjige Green for Life, ali v slovenščini Zeleno za življenje, avtorice Victorie Boutenko. Se je spomnite? Kar naenkrat so vsi – v Sloveniji seveda z zamikom –govorili o pomenu klorofila za zdravje. Čez nekaj let sem ob branju knjige idejo tudi sama kupila. Kupila že, nisem je pa še živela. Ah, kje. To se mi dogaja šele zadnjih nekaj let, odkar sem začela živeti in se prehranjevati bolj v skladu z letnimi časi; in odkar sem začela poslušati in slišati, kaj moje telo v danem trenutku potrebuje. Sedaj sem vsako pomlad pripravljena. Ko prične oči božati nežno zelena barva poganjajoče narave, vem, da me bo kaj kmalu zgrabila neizprosna potreba po Zelenju.

To izgleda tako, da naju med raziskovanjem našega zelenečega Krasa s Svarunom lahko najdete, kako žvečiva regrat, ali čemaž, ali rukolo. To izgeda tako, da pričnem kupovati ogromne količine zelenja, ki ga potem sočiva, uporabiva za smutije, solate, juhe, in še bi lahko naštevala; zelenje vedno poide prej kot ideje. In letos to izgleda tako, da sejem vrtno krešo, berivko in špinačo, in dnevno opazujem, kje je že kaj pognalo.

Ali vemo, kaj je tisto, kar obarva zelenjavo zeleno?

Klorofil, seveda. Klorofil v resnici vsebujejo vse rastline, ne glede na barvo, ampak eno pravilo drži kot pribito – več kot klorofila vsebuje rastlina, bolj je zelena. Klorofilu rečejo tudi zelena ali rastlinska kri, saj je molekula klorofila identična molekuli hema, osnovnega gradnika naših eritrocitov, z eno razliko: klorofil ima na sredini vezano molekulo magnezija, hem pa molekulo železa. A ni to naravnost presunljivo in čisto nič naključno? Sploh, če se lotim naštevanja zdravilnih učinkovin klorofila, ki segajo od čistilnih do protivnetnih in obnovitvenih. Ampak ker ljudje nimamo toliko pozornosti, kolikor ima klorofil zdravilnega potenciala, si bom drznila omeniti samo tiste, ki se mi osebno zdijo najbolj fantastične:

–          prečisti organizem strupov in ostankov zdravil

–          eliminira slab telesni vonj in zadah

–          deluje protivnetno pri vnetju grla, artritisu, kožnih obolenjih

–          zavira nastanek čirov

–          gradi kri

–          obnavlja tkivo

–          krepi črevesno floro

–          zmanjšuje učinke sevanja na telo!

… za zdrava jetra

Ja, zelena je nedvomno najbolj hip barva pomladi, in to ni kar iz trte izvito – kar je meni, večni iskalki smisla, zelo všeč. Pomladno zelena je barva jeter in glede na Tradicionalno kitajsko medicino, je pomlad čas jeter. Zeleno barvo asociiramo z jetri ne zato, ker bi bila človeška jetra zelena, ampak najbrž zato, ker je zelen žolč, tekoči produkt jeter, ki je bistven za prebavo maščob. Zelena barva naša jetra nežno spodbuja k harmoniji, prav tako ima to funkcijo tudi vsa zelena hrana, sploh tista, ki je grenkega okusa. Ste tudi vi pomislili na regrat? Res, regrat je odličen čistilec jeter, kot tudi kurkuma, artičoke (tudi v kapsulah), kalčki, spirulina in klorela, indijski trpotec, triphala, grenivka, papaja, špinača, sezam in tahini, MSM, zeolit, rjave kelp alge, ječmenova ali pšenična trava. Radič, ki je preživel zimo na vrtu? Vsekakor. Kaj pa prvi letošnji motovilec? Še kako. Čemaž, ki nas z značilno rezko aromo povabi v gozd ali ob reko? Ja, prosim.

Jetra so v naših telesih velikokrat najbolj zapacan organ. Preveč zaužitih maščob, kemikalije, toksini in procesirana hrana upočasnijo na stotine biokemijskih procesov v jetrih, ki skrbijo za lahkoten krogotok energije v telesu in umu. Ljudje z zdravimi jetri so mirni in odločni. Če pa ste pogosto jezni, eksplozivni, nepotrpežljivi, neodločni, zamerljivi ali nasilni, vam morda vaše čustvovanje sporoča, da potrebujejo vaša jetra malce več ljubeznive pozornosti.

zeleno8

Sedaj pa k mojim 3 nasvetom za bolj zelen krožnik. Ali se odločite spomladansko očistiti svoje telo ali ne, je vaša odločitev. Vedno pa se lahko odločite, da boste vsaj spomladi zaužili več zelene barve ter tako pomagali svojim jetrom k boljšemu delovanju, mar ne? Kako pa? Preprosto.

  1. ZJUTRAJ

Ali si za zajtrk že pripravljate pisane smutije? Super za vas. A so zeleni? Še bolje! Če še niso, lahko to postanejo z dodatkom sveže listnate zelenjave (špinača, blitva, solata, regrat, kopriva, pa tudi preživeli zimski kodrolistnati, toskanski ali navadni ohrovt), žličko zelene superhrane (spirulina ali klorela v prahu, pšenična ali ječmenova trava v prahu), semen koprive, ki ste jih nabrali, ali žličko matcha čaja. Ne bi dajali čaja v smuti? Nič hudega, svoj klorofil lahko popijete tudi v čaju, saj ga tako zeleni, kot tudi koprivni in matcha čaj vsebujejo. Ne bi zelenega smutija za zajtrk? Lahko si privoščite kakršenkoli smuti, pa po njem potresete granolo z dodatkom zelenih superživil. To je granola z dodatkom zelenih superživil, ki si jo z lahkoto pripravite sami, ali pa pobarate mene. In povem vam, to je granola, ki z lahkoto postane navada. Morda še drobno priporočilo v zvezi z uživanjem smutijev: vedno jih potresite z nečim, kar zahteva žvečenje – zakaj lahko izveste tukaj. Če ste še vedno na toplih skledah za zajtrk, lahko tudi njih čisto enostavno obarvate v zeleno. Ste bolj od kruhca za zajtrk? Krasno, namažite ga s čemaževim pestom, ki ste ga pripravili z malce oljčnega olja in soli, lahko pa pri meni dobite deLUX Čemažev pesto z lešnikovim maslom. Bi raje avokado z limoninim sokom, soljo in nasekljanim čemažem? Mmm, tudi jaz. Če pa bi svoj kruh na vsak način namazali z maslom ali gheejem, si ga vsaj obložite s svežimi listi zelenja po izbiri, zraven spite matcha čaj, pa bobu lahko še vedno rečete – bob.

zeleno1

2. OPOLDAN

Če imate za kosilo nekaj tako krasnega, kot je ogromna skleda žive, živahne, divje solate, potem jo – lepo prosim – pretvorite v zadovoljujoč obrok. Nič ni bolj prevarantskega kot zelena solata s polivko iz olja, kisa in soli, ki se pretvarja, da je celosten obrok. Verjemite, v svojih zgodnjih dvajsetih sem dolgo blodila po tistih vodah in se vsakič znova znašla pred tem edinstvenim dejstvom: da postane solata Obrok, mora zadovoljiti tako telo, kot tudi um in duha. Solato zato pretvorimo v zadovoljujoč Obrok z uporabo nekaj trikov starih mačkov. Vsi vrhunski kuharji namreč vedo, da ima vsaka zadovoljujoča jed več bistvenih komponent:

  • Okus je iz očitnih razlogov zelo pomembna komponenta izjemnosti naše jedi, in prav je, da je tako. Mislim, da imamo vsi pravico jesti samo slastno hrano; z druge strani pa mislim, da imamo vsi dolžnost našo hrano narediti slastno. Ta trditev me popelje šest let nazaj, v Arambol, Goo, in mojo prvo izkušnjo s kompleksnostjo okusa. Pod zvezdami sem džungli ob tabornem ognju s skupino novih prijateljev kuhala večerjo in se sproščeno pogovarjala. Ker se nam dahl nekako ni izšel, kot smo si bili želeli, se prijeten, tih Nemec, čigar ime sem že pozabila, izprsil in vrnil čast indijski tradicionalni jedi z besedami: »Moj oče je kuhar in odkar pomnim, mi ponavlja iste besede: če se ti zdi, da slani jedi nekaj manjka, dodaj sladilo; če nekaj manjka sladki jedi, ji dodaj sol.« Čez nekaj let sem pri Sarah Britton izvedela še za kislo komponento, in od tedaj vsebujejo vse moje jedi sveto trojico okusov: slano, sladko, kislo.
  • Barva je tista komponenta jedi, ki prva spregovori z nami. Z našimi očmi. Nikoli ne morem dovolj poudariti estetike na krožniku, saj je tu prav toliko pomembna kot v vseh ostalih aspektih življenja. Koliko ti pomeni lepota? Ali znaš videti njeno uporabno vrednost? Lepota se mi zdi v temle našem patriarhatu, ki vrednoti zgolj kvantiteto, funkcionalnost in moč, popolnoma podcenjena. Opažena je že, toda povečini zgolj na opolzek, razvrednotujoč način. Smisel za lepoto je ženska vrlina, in je sama sebi namen. Bistvena je, ker dolgoročno hrani našo dušo, in ta bi morala biti zadovoljena pri vsem, kar počnemo v dnevu. Zato se igrajmo z barvami in oblikami v življenju in na krožniku, pa četudi po naši zeleni juhi narišemo zgolj belo spiralo iz kisle smetane – prave ali tiste iz indijskih oreščkov. Ko potegnemo črto, mora biti jasno, da smo si nanudili čim več kreativnosti – četudi zgolj zaradi tistega veselja, ki ga dejanje samo sproža.
  • Tekstura se nanaša na dejstvo, ali imaš v jedi »v kaj ugrizniti« in pa na obliko in agregatno stanje naše jedi. Za najuspešnejši izid je modro združevati nasprotujoče si teksture v eni jedi, saj na ta način vse pridejo bolj do izraza. Če govorimo o juhi, jo je zatorej premeteno posuti z nečim konkretnim, nečim hrustljavim. Kaj pravite na v pečici popečeno čičeriko ali kruh, morda samo pest neoluščenih konopljinih semen ali drugih praženih oreščkov? Našemu zelenju je zato za zadovoljujočo izkušnjo potrebno dodati sestavine, ki nas bodo presenetile in navdušile, ko bomo ugriznili vanje. Narezan avokado in kuhane žitarice za mehkobo? Pražene oreščke, čičeriko ali kruh za hrustljavost? Kuhano, soparjeno ali v pečici pečeno zelenjavo za raznolikost v temperaturi in širino okusa? Dajte si duška – za dušo.

zeleno9

  1. KADARKOLI

Za povečan vnos klorofila v telo lahko poskrbite kadarkoli v dnevu. Imate radi čokolado? Saj vem, kakšno vprašanje pa je to?! Krasno, s kakavom lahko super prekrijemo okus zelenih mikroalg, brez da bi delali kompromise pri okusu. Dodajte nekoliko zelene superhrane v prahu v maso naslednjič ko pečete muffine, ali ko delate presno domačo čokolado. Začnite z malo in količino povečujte postopoma, ko se brbončice privadijo okusa zelenega. Jogurt je še ena stvar z izrazito močjo prikrivanja okusa; dodajte žličko zelene superhrane vanj za popoldansko malico, ali pa soparjeno zelenolistnato zelenjavo, skupaj s česnom, soljo in malce olivnega olja, za zanimivo jogurtovo polivko. Mimogrede, če ne uživate jogurta iz živalskega mleka, lahko uporabite tudi sojinega, kokosovega, ali pa si pripravite svojega iz ovesa in/ali oreščkov (objavim recept, ko se opogumim). Bi nekaj hrustali? Ohrovtov čips! Za pripravo tega je po mojih izkušnjah najboljši kodrolistnati ohrovt, ampak tudi toskanski in navadni povsem zadovoljita hrustljava pričakovanja po nečem pregrešno dobrem. Receptov za ohrovtov čips na spletu kar mrgoli, na primer tale, tukaj pa najdete presno različico. Za bolj zeleno telo je tu vedno tudi najhitrejša rešitev, za katero tudi sama posegam – spirulina in klorela v kapsulah. Če boste ti dve prehranski dopolnili jemali na dolgi rok tako kot jaz, vam priporočam redne premore vsakih nekaj mesecev. Glede »kdaj in koliko« boste pa morali vprašati svoje telo. Če ju boste dajali svojim malčkom (ki jih imajo, mimogrede, zelo radi), priporočam vsaj en dan v tednu premora. Sama pri tem vestno računam na svojo pozabljivost.zeleno6

zeleno3

Takole, dragi moji Zeleni prijatelji. Tale zapis pa premore krepko več kot le tri nasvete, kaj? Zapisani s predanostjo in ljubeznijo v upanju, da vam koristijo pri grajenju najboljšega jaza, vas lepo pozdravljam v pravo pravcato Zeleno pomlad. Naužite se je – v vseh pomenih besede.

Do prihodnjič,

Tamara

zeleno2

IMG_20160503_180435