To jesen sem se povsem nepričakovano ponovno znašla v izrazito kuhinjsko navdahnjenem obdobju v življenju.

Pred petimi leti sem kuhinjo in vse moje kuhinjsko ustvarjanje – ploščice, granole in oreščkasta masla, ki sem jih tedaj izdelovala & prodajala – obesila na klin, da bi se posvetila izključno pisanju moje prve knjige. Knjigo sem napisala in izdala že leta 2019, ampak potem v tisti “izključnosti” še malce pobedela, ker sem se še malce dokazovati želela, pri čemer mi je navznoter in navzdol veš čas šepetal “polnokrvnost”, “polnokrvnost”. In kaj je POLNOKRVNOST če ne to, da same sebi napišemo in podpišemo in izdamo dovoljenje, ki nas pooblasti, da smo lahko VSE, kar smo?

Jaz si dajem dovoljenje, da se vračam v kuhinjo. Po zabavo, po užitek, po navdih – in to je tisto, kar hrani mene vso, ne samo moje telo. 

V skladu s tem vračanjem v kuhinjo, sem bila prejšnji petek v Ljubljani in tako kot v starih dobrih časih, ko sem še prodajala svoje zdrave dobrote, me je zaobjelo neko vznemirjenje, ko sem delila kakav in lešnikova masla in prodajala lešnikove bombice in vedela sem, da je to tisti flow, ki sem ga v zadnjih letih, odkar sem se zaprla med štiri stene in proglasila za pisateljico, tako pogrešala. Ni, da zadnjih nekaj let obžalujem, sploh ne. Mislim, da so bila zelo potrebna, saj sem se v njih naučila, da pričakovati od sebe, od nekoga s toooliko strastmi, da izbere eno samo stvar in samo tej sledi … ni ne smiselno, ne polnokrvno. Oboje rabim: ta prijetni šenšur, ko sem med ljudmi … in sladko tišino gozdne samote. In ravno zato, ker za svojo dobrobit RABIM oboje, sem se odločila, da bom odslej na približno dva tedna hodila v Ljubljano in s seboj prinesla moje dobrote: čokoladno granolo, lešnikovo maslo, lešnike in vse ekološke dobrine, ki jih na veliko naročam (trenutno so to indijski oreščki in mandlji, mimogrede!) – in pa, nujno, LEŠNIKOVE BOMBICE iz ekoloških Međimurskih lešnikov.

Slednje so božansko dobre – in zdrave. Moja najljubša kombinacija.

Da pa bi ti nadalje ilustrirala, kako okusne so v resnici te LEŠNIKOVE BOMBICE, naj ti povem zgodbico. Moj najljubši način ilustriranja.

Petra mi je v petek naročila pet lešnikovih bombic; tako jih običajno pakiram: 5 bombic, 10 evrov. Potem ko jih je prevzela in sva malo poklepetali in si obljubili, da se kmalu spet vidiva, se mi niti sanjalo ni, kako kmalu bo to. Prezebla se usedem v avto (in si obljubim, da odslej hodim v Ljubljano le še v dopoldanskem času; a morning person), na telefonu nastavim epizodo podcasta Expanded, slušalke v ušesa, in odrinem s Tivolija po Celovški proti Primorski, medtem ko je Petra še vedno v svojem avtu.

Sredi Celovške mi zazvoni telefon, česar ne bi niti opazila, če ne bi ravno na telefonu poslušala podcast, saj imam telefon skoraj vedno “na potiho”.

Javim se.

“Ojla, Tamara, tukaj Petra.”

“Hej, Petra!”

“Poslušaj, a imaš ti še kaj tistih lešnikovih bombic?”

“Ja, imam…” odvrnem in oklevam in iščem besede, kako naj ji sporočim, da sem že sredi Celovške, prepričana, da ni opazila, da sem že odšla iz Tivolija.

“Okej, daj, potem pa ustavi na tej avtobusni postaji na desno, prosim.”

Sama sebi: “Kako ve, da sem tik pred avtobusno?”

Petra meni: “Vozim za tabo.”

Sedaj je čas, da izvedem en kaskaderski prijem in preko dveh pasov polne Celovške zapeljem na avtobusno postajo na desni; Kino Šiška se mi zdi, da je ime tiste postaje.

Urediva abruptno izmenjavo, si v škrniceljček zapakira skoraj vse preostale bombice, in mi pove, da ko jih je v avtu poskusila in na Celovški opazila, da vozi tik za menoj, je to vzela kot znak … da ji je namenjenih še več lešnikovih bombic.

Hvala, Petra. ❤

Kot že rečeno, lešnikove bombice prodajam: 5 bombic za 10€ ali posamično po 2,5€ na bombico, spodaj pa s teboj delim tudi recept, po katerem si jih lahko pripraviš sam/a.

LEŠNIKOVE BOMBICE

155g lešnikovega masla *

100g ovsenih kosmičev

35g nesegretega medu ali drugega tekočega sladila

30g mletih lešnikov

ščep soli

temna/blečna/bela čokolada 

* lešnikovo maslo lahko kupiš (tudi pri meni) ali pa ga narediš v zmogljivem multipraktiku/blenderju; recept za lešnikovo maslo kmalu delim na blogu/v nabiralniku; namesto lešnikovega masla lahko uporabiš kakšno drugo oreščkasto maslo, denimo arašidov ali mandljevo

Ovsene kosmiče pražimo 15 min v pečici na 180° in jih pustimo, da se ohladijo. Hladne zmeljemo v ovseno moko v blenderju/multipraktiku. 

V skledi nato zmešamo vse sestavine razen čokolade. Če delamo z nesegretim medom (kar priporočam), bo masa mesljiva, ne preveč lepljiva in jaz jo rada z rokama malo pomesim, preden iz nje naredim kroglice. Kroglice naredimo tako, da vzamemo del mase in jo izmenično zdaj v eni, zdaj v drugi roki stiskamo, dokler se ne poveže in jo lahko med rokama na hitro razvaljamo v kroglico. Če nam kroglica razpade, nadaljujemo s stiskanjem, dokler se ne drži skupaj.

Kroglice dajemo na pladenj in v škrinjo, da se strdijo. Medtem ko so kroglice v skrinji, v banji mariji segrejemo čokolado: čokolado postavimo v kozico, ki jo postavimo na kozico, v katerosmo dali nekaj vode. Vse skupaj damo na štedilnik in kozico s čokolado pokrijemo in pustimo pri miru… dokler se čokolada ne stopi. 

V stopljeni čokoladi nato povaljamo trde kroglice, odlagamo na pladenj, kroglice okrasimo s ščepcem grobe morske soli in jih pustimo, da se čokolada strdi (kar bo zelo hitro, ker so kroglice hladne). 

Naslednji korak: uživamo. Mmm! 

Sedaj pa bi rada slišala z vaše strani: ste jih probale? Kakšne so bile? Vse me zanima!