Moja draga sestra, prijateljica Barbara, imenuje skupek notranjih in zunanjih dejavnikov, ki vedno neskončno podporno vplivajo na naše delovanje, aranžma. Všeč mi je ta njen izraz, zato si ga bom tukaj izposodila, da lahko izrazim svoje neomajno zaupanje v splet okoliščin: živimo v času in prostoru, ki je ženskam ponudil čudoviti aranžma za potop v žensko esenco.

Čudoviti aranžma so okoliščine, ki nas vabijo na ples z njim, ki ga potihem, sramežljivo, a poželjivo že mesece opazujemo. Ne, pri tem nimam nujno v mislih njega, postavnega in temnega z iskrico v očeh, četudi ta možnost ni povsem izključljiva – zakaj bi le bila? Na kar se predvsem nanašam so projekti, ideje, izrazne oblike, s katerim želimo zanositi, jih potlej predano, ljubeče, samozavestno nositi in naposled odločno roditi v ta svet, v novo življenje. Čudoviti aranžma nas pokliče, da prisluhnemo in ozavestimo, katera nova kreacija je pripravljena, da uzre svetlobo dneva. Čudoviti aranžma nas pokliče, da prisluhnemo, kateri naši kreaciji sta ravno ta prostor in ravno ta čas namenjena.

Ja, prostor in čas sta vedno vnaprej pripravljena za nas. Perzijski sufijski poet Jalāl ad-Dīn Muhammad Rūmī, ki ga neskončno rada prebiram, saj mi njegove besede (navkljub vsemu, kar je izgubljeno s prevodom iz perzijščine, pa tudi turščine, arabščine in grščine, v katerih je občasno pisal) sežejo v dušo, v eni izmed svojih čudovitih pesmi to prisrčne opiše, ko pravi, da je vse nameščeno za naše veselje.

 NAMEŠČENO JE

 Vse je nameščeno za tvoje veselje.

Zato ni treba prav nič skrbeti.

Če obstaja položaj, ki si ga želiš,

neka služba, pohvala, nagrada, ljubimec,

morda dva, morda trije ali štirje – vsi naenkrat,

morda odnos

z

Bogom?

Vem, da je v tebi rudnik zlata in ko ga najdeš,

boš odložil čudež zemeljskih darov enako spontano

kot otrok odloži igračo.

Toda dragi, tako ljubek si, ko poljubljaš neresnično;

poteši se, zadovolji se na vse možne načine – in delaj to,

dokler te ne bo bolelo, dokler te ne bo bolelo,

potem pridi spet

k meni.

 Verjamem in izkušam, da je čisto zares vse nameščeno za naše veselje; da je čudoviti aranžma že vnaprej pripravljen. Zaradi tega pa verjamem in izkušam tudi, da je zatorej edina stvar, s katero se moramo me same ukvarjati, to, da postanemo pripravljene še me. In pripravljene postanemo s predajo.

Ženska esenca je nepopisno močna kreativna energija – ženska, ki je uglašena z njo, pa brezkompromisno divja, neukročena sila narave. Njihov potencial zanositve in rojevanja je nepopisen, ker je ženska esenca prirojeno nabita z magnetno silo, ki k sebi privlači vse, kar si poželi. Potrebno je samo prisluhniti in kreiranje novega projekta, novih okoliščin, nove sebe, novih občutkov se lahko že prične. Ja, tako preprosto je, ali bolje rečeno – tako preprosto je lahko.

Pa ni vedno, kajne?

Ne, ni. Ni pa zato, ker se rade v praksi stvari malce zapacajo, malce zakomplicirajo. V resnici jih zakompliciramo me same, ker se pozabimo in pozabljamo ustaviti in dovoliti sprejemati. Nič hudega. Ta moja opazka ne cilja na naš občutek krivde, ki je znotraj kolektivne ženskosti – oh! – tako zelo prisoten zaradi vsesplošnega organskega nerazumevanja ženske esence in njenega delovanja. Nič hudega. Razlog, da pa pozabljamo tiči v dejstvu, da zadnjih pet tisoč let živimo in delujemo znotraj patriarhalne družbe, ki se opira izključno na vrednote moške esence, v kateri ni prostora za počitek in sprejemanje, je pa toliko več poudarka na pogonu, delovanju, akciji, usmerjenosti k ciljem. In z moškimi vrednotami kot takimi ni seveda čisto nič narobe, saj tudi ženskam služijo, a v veliko manjši meri kot moškim. Tudi nas v vsakodnevnem življenju podpreta delovanje in stremljenje in zaključevanje del, ki smo jih bile začele, zato tudi me potrebujemo nekoliko moške energije, moškega zagona, da lahko na cilju preštevamo saldo svojih dosežkov.

Tako si predstavljajmo: moška energija je odločna, je vztrajna, je uperjena, je trdna je tisti steber znotraj nas samih, okoli katerega se vije ljubeča, plešoča, navdahnjena, raznolika, mehka ženska energija, ki se venomer spreminja, venomer giblje, venomer pretaka iz ene izrazne oblike v drugo. Ena mojih najljubših prispodob interakcije med moško in žensko energijo, na račun katere smo se dodobra narežale na enem izmed seminarjev moje drage učiteljice in prijateljice Sare, je ples ob drogu. Ja, prav ste prebrale, ples ob drogu. Za ples ob drogu – še kar očitno – potrebujemo drog in plesalko, ki se bo vrtela okrog njega. Če postavimo ta dva v prispodobo, bo torej drog moška energija, stabilna in oporna, plesalka pa ženska energija, fluidna in spremenljiva. Po domače povedano – ni plesa ob drogu brez droga in ni življenja brez konstantnega prepleta moške in ženske energije.

Zatorej nam polagam na srce, da z moško esenco znotraj fizičnih žensk ni popolnoma nič problematičnega. Problematično je le to, da smo bile naučene verjeti, da je moška energija vse, kar obstaja, da je moška energija orodje, s katerim se lahko fizične ženske v tem svetu kopamo v izobilju, uspemo in primarno zaživimo kot veličastne ženske, ki nam je namenjeno biti. To pa ne bi moglo biti dlje od resnice.

(Odlomek iz moje prve knjige Attha: Prebujanje v žensko esenco, ki izide letos jeseni; za prednaročila me spremljajte na fb profilu: Tamara Mihalic)

(Na tej fotki nosim top in krilo iz Basic Collection moje drage prijateljice Anje, ki kreira čudovita, lahkotna lanena oblačila znotraj njenega brenda Interior: www.interiorhandmade.etsy.com)