13. dan Polnokrvnega prebujanja

Zgodba o njej, ki je šla globoko v gozd in se tam ni izgubila, ampak je našla točno tisto, kar je iskala

Kakšne so prve asociacije na “globoko v gozd”?

Mir? Tišina? Tema? Strah? Tesnoba? Žalost? Izguba? Strašljiva mitološka bitja?

In kakšne so prve asociacije na “navznoter in navzdol”?

Podobne?

Ko se podamo na potovanje navznoter in navzdol, se podamo globoko v gozd – v divjo srčiko nas samih, ki je … prisotnost in neskončni kretivni potencial. IN. Ker živimo v družbi, ki je negativna čustva izgnala v Podzemlje (prav tako kot je tja izgnala žensko esenco) in tako kot Ikarus leti nevarno blizu sonca, navznoter in navzdol, globoko v gozdu naše psihe najdemo tudi vse, kar na površju življenja povečini ni sprejemljivo: * vsa čustva, ki jih označujemo kot negativna* vsi izrazi nas, za katere smo bili sramovani, posmehovani, kregani, izolirani* vsa hrepenenja, ki se ne zdijo “normalna”* vse, kar nima prostora v svetu, ki mu vlada patriarhalna judeo-krščanska zapuščina…… na kratko: vse, za kar mislimo, da si ne zasluži ljubezni.

In to sem že rekla, ampak bom rekla spet in spet: Potovanje v Podzemlje (jaz ga recimo ponujam v Obredu prehoda, link v komentarju) je izrecno tantrično; je delo z ljubeznijo; je prehajanje v zavedanje, da SMO LJUBEZEN … in potem s to ljubeznijo, ki smo, tuširamo vse tiste dele nas, ki temu še ne verjamejo.

Hvala za vašo podporo in čas,

Tamara

Tukaj si lahko prebereš več o Obredu prehoda in tukaj naročiš mojo knjigo Attha: Prebujanje v žensko esenco.