Ole, kako je lepo! Pri nas že mesec dni vse zeleni. Ptički zelo zgovorno napovedujejo novo življenje. Mati Narava ljubeznivo ponuja prve slastne in zdravilne darove sveže načetega cikla; čemaž, koprive, regrat, trpotec, trobentice, vijolice. In vse odkar je Ostara razlila zeleno tempero nad našo deželo, je nekaj kapljic priletelo tudi nad mojo kreativnost, saj se nikakor ne morem najesti Zelenega. Od tedaj so vsi moji obroki v zelenih odtenkih, ali pa imajo vsaj zelene modne (hranilne) dodatke, pa tudi moje slastno + zdravo ustvarjanje znotraj al-Iksirja je zajela zelena epidemija: tako granole, kot tudi ploščice so podlegle in sedaj vibrirajo POMLADNO ZELENO.

Zelena barva …

Tedaj sem bila sicer še gimnazijka in skrb za svoje telo vrednotila glede na odsev v ogledalu, toda živo se spominjam bum-a, ki je odmeval po izdaji knjige Green for Life, ali v slovenščini Zeleno za življenje, avtorice Victorie Boutenko. Se je spomnite? Kar naenkrat so vsi – v Sloveniji seveda z zamikom –govorili o pomenu klorofila za zdravje. Čez nekaj let sem ob branju knjige idejo tudi sama kupila. Kupila že, nisem je pa še živela. Ah, kje. To se mi dogaja šele zadnjih nekaj let, odkar sem začela živeti in se prehranjevati bolj v skladu z letnimi časi; in odkar sem začela poslušati in slišati, kaj moje telo v danem trenutku potrebuje. Sedaj sem vsako pomlad pripravljena. Ko prične oči božati nežno zelena barva poganjajoče narave, vem, da me bo kaj kmalu zgrabila neizprosna potreba po Zelenju.

To izgleda tako, da naju med raziskovanjem našega zelenečega Krasa s Svarunom lahko najdete, kako žvečiva regrat, ali čemaž, ali rukolo. To izgeda tako, da pričnem kupovati ogromne količine zelenja, ki ga potem sočiva, uporabiva za smutije, solate, juhe, in še bi lahko naštevala; zelenje vedno poide prej kot ideje. In letos to izgleda tako, da sejem vrtno krešo, berivko in špinačo, in dnevno opazujem, kje je že kaj pognalo.

Ali vemo, kaj je tisto, kar obarva zelenjavo zeleno?

Klorofil, seveda. Klorofil v resnici vsebujejo vse rastline, ne glede na barvo, ampak eno pravilo drži kot pribito – več kot klorofila vsebuje rastlina, bolj je zelena. Klorofilu rečejo tudi zelena ali rastlinska kri, saj je molekula klorofila identična molekuli hema, osnovnega gradnika naših eritrocitov, z eno razliko: klorofil ima na sredini vezano molekulo magnezija, hem pa molekulo železa. A ni to naravnost presunljivo in čisto nič naključno? Sploh, če se lotim naštevanja zdravilnih učinkovin klorofila, ki segajo od čistilnih do protivnetnih in obnovitvenih. Ampak ker ljudje nimamo toliko pozornosti, kolikor ima klorofil zdravilnega potenciala, si bom drznila omeniti samo tiste, ki se mi osebno zdijo najbolj fantastične:

–          prečisti organizem strupov in ostankov zdravil

–          eliminira slab telesni vonj in zadah

–          deluje protivnetno pri vnetju grla, artritisu, kožnih obolenjih

–          zavira nastanek čirov

–          gradi kri

–          obnavlja tkivo

–          krepi črevesno floro

–          zmanjšuje učinke sevanja na telo!

… za zdrava jetra

Ja, zelena je nedvomno najbolj hip barva pomladi, in to ni kar iz trte izvito – kar je meni, večni iskalki smisla, zelo všeč. Pomladno zelena je barva jeter in glede na Tradicionalno kitajsko medicino, je pomlad čas jeter. Zeleno barvo asociiramo z jetri ne zato, ker bi bila človeška jetra zelena, ampak najbrž zato, ker je zelen žolč, tekoči produkt jeter, ki je bistven za prebavo maščob. Zelena barva naša jetra nežno spodbuja k harmoniji, prav tako ima to funkcijo tudi vsa zelena hrana, sploh tista, ki je grenkega okusa. Ste tudi vi pomislili na regrat? Res, regrat je odličen čistilec jeter, kot tudi kurkuma, artičoke (tudi v kapsulah), kalčki, spirulina in klorela, indijski trpotec, triphala, grenivka, papaja, špinača, sezam in tahini, MSM, zeolit, rjave kelp alge, ječmenova ali pšenična trava. Radič, ki je preživel zimo na vrtu? Vsekakor. Kaj pa prvi letošnji motovilec? Še kako. Čemaž, ki nas z značilno rezko aromo povabi v gozd ali ob reko? Ja, prosim.

Jetra so v naših telesih velikokrat najbolj zapacan organ. Preveč zaužitih maščob, kemikalije, toksini in procesirana hrana upočasnijo na stotine biokemijskih procesov v jetrih, ki skrbijo za lahkoten krogotok energije v telesu in umu. Ljudje z zdravimi jetri so mirni in odločni. Če pa ste pogosto jezni, eksplozivni, nepotrpežljivi, neodločni, zamerljivi ali nasilni, vam morda vaše čustvovanje sporoča, da potrebujejo vaša jetra malce več ljubeznive pozornosti.

Sedaj pa k mojim 3 nasvetom za bolj zelen krožnik. Ali se odločite spomladansko očistiti svoje telo ali ne, je vaša odločitev. Vedno pa se lahko odločite, da boste vsaj spomladi zaužili več zelene barve ter tako pomagali svojim jetrom k boljšemu delovanju, mar ne? Kako pa? Preprosto.

1. ZJUTRAJ

Ali si za zajtrk že pripravljate pisane smutije? Super za vas. A so zeleni? Še bolje! Če še niso, lahko to postanejo z dodatkom sveže listnate zelenjave (špinača, blitva, solata, regrat, kopriva, pa tudi preživeli zimski kodrolistnati, toskanski ali navadni ohrovt), žličko zelene superhrane (spirulina ali klorela v prahu, pšenična ali ječmenova trava v prahu), semen koprive, ki ste jih nabrali, ali žličko matcha čaja. Ne bi dajali čaja v smuti? Nič hudega, svoj klorofil lahko popijete tudi v čaju, saj ga tako zeleni, kot tudi koprivni in matcha čaj vsebujejo. Ne bi zelenega smutija za zajtrk? Lahko si privoščite kakršenkoli smuti, pa po njem potresete granolo z dodatkom zelenih superživil. To je granola z dodatkom zelenih superživil, ki si jo z lahkoto pripravite sami, ali pa pobarate mene. In povem vam, to je granola, ki z lahkoto postane navada. Morda še drobno priporočilo v zvezi z uživanjem smutijev: vedno jih potresite z nečim, kar zahteva žvečenje – zakaj lahko izveste tukaj. Če ste še vedno na toplih skledah za zajtrk, lahko tudi njih čisto enostavno obarvate v zeleno. Ste bolj od kruhca za zajtrk? Krasno, namažite ga s čemaževim pestom, ki ste ga pripravili z malce oljčnega olja in soli, lahko pa pri meni dobite deLUX Čemažev pesto z lešnikovim maslom. Bi raje avokado z limoninim sokom, soljo in nasekljanim čemažem? Mmm, tudi jaz. Če pa bi svoj kruh na vsak način namazali z maslom ali gheejem, si ga vsaj obložite s svežimi listi zelenja po izbiri, zraven spite matcha čaj, pa bobu lahko še vedno rečete – bob.

2. OPOLDAN

Če imate za kosilo nekaj tako krasnega, kot je ogromna skleda žive, živahne, divje solate, potem jo – lepo prosim – pretvorite v zadovoljujoč obrok. Nič ni bolj prevarantskega kot zelena solata s polivko iz olja, kisa in soli, ki se pretvarja, da je celosten obrok. Verjemite, v svojih zgodnjih dvajsetih sem dolgo blodila po tistih vodah in se vsakič znova znašla pred tem edinstvenim dejstvom: da postane solata Obrok, mora zadovoljiti tako telo, kot tudi um in duha. Solato zato pretvorimo v zadovoljujoč Obrok z uporabo nekaj trikov starih mačkov. Vsi vrhunski kuharji namreč vedo, da ima vsaka zadovoljujoča jed več bistvenih komponent:

• Okus je iz očitnih razlogov zelo pomembna komponenta izjemnosti naše jedi, in prav je, da je tako. Mislim, da imamo vsi pravico jesti samo slastno hrano; z druge strani pa mislim, da imamo vsi dolžnost našo hrano narediti slastno. Ta trditev me popelje šest let nazaj, v Arambol, Goo, in mojo prvo izkušnjo s kompleksnostjo okusa. Pod zvezdami sem džungli ob tabornem ognju s skupino novih prijateljev kuhala večerjo in se sproščeno pogovarjala. Ker se nam dahl nekako ni izšel, kot smo si bili želeli, se prijeten, tih Nemec, čigar ime sem že pozabila, izprsil in vrnil čast indijski tradicionalni jedi z besedami: »Moj oče je kuhar in odkar pomnim, mi ponavlja iste besede: če se ti zdi, da slani jedi nekaj manjka, dodaj sladilo; če nekaj manjka sladki jedi, ji dodaj sol.« Čez nekaj let sem pri Sarah Britton izvedela še za kislo komponento, in od tedaj vsebujejo vse moje jedi sveto trojico okusov: slano, sladko, kislo.
• Barva je tista komponenta jedi, ki prva spregovori z nami. Z našimi očmi. Nikoli ne morem dovolj poudariti estetike na krožniku, saj je tu prav toliko pomembna kot v vseh ostalih aspektih življenja. Koliko ti pomeni lepota? Ali znaš videti njeno uporabno vrednost? Lepota se mi zdi v temle našem patriarhatu, ki vrednoti zgolj kvantiteto, funkcionalnost in moč, popolnoma podcenjena. Opažena je že, toda povečini zgolj na opolzek, razvrednotujoč način. Smisel za lepoto je ženska vrlina, in je sama sebi namen. Bistvena je, ker dolgoročno hrani našo dušo, in ta bi morala biti zadovoljena pri vsem, kar počnemo v dnevu. Zato se igrajmo z barvami in oblikami v življenju in na krožniku, pa četudi po naši zeleni juhi narišemo zgolj belo spiralo iz kisle smetane – prave ali tiste iz indijskih oreščkov. Ko potegnemo črto, mora biti jasno, da smo si nanudili čim več kreativnosti – četudi zgolj zaradi tistega veselja, ki ga dejanje samo sproža.
• Tekstura se nanaša na dejstvo, ali imaš v jedi »v kaj ugrizniti« in pa na obliko in agregatno stanje naše jedi. Za najuspešnejši izid je modro združevati nasprotujoče si teksture v eni jedi, saj na ta način vse pridejo bolj do izraza. Če govorimo o juhi, jo je zatorej premeteno posuti z nečim konkretnim, nečim hrustljavim. Kaj pravite na v pečici popečeno čičeriko ali kruh, morda samo pest neoluščenih konopljinih semen ali drugih praženih oreščkov? Našemu zelenju je zato za zadovoljujočo izkušnjo potrebno dodati sestavine, ki nas bodo presenetile in navdušile, ko bomo ugriznili vanje. Narezan avokado in kuhane žitarice za mehkobo? Pražene oreščke, čičeriko ali kruh za hrustljavost? Kuhano, soparjeno ali v pečici pečeno zelenjavo za raznolikost v temperaturi in širino okusa? Dajte si duška – za dušo.

3. KADARKOLI

Za povečan vnos klorofila v telo lahko poskrbite kadarkoli v dnevu. Imate radi čokolado? Saj vem, kakšno vprašanje pa je to?! Krasno, s kakavom lahko super prekrijemo okus zelenih mikroalg, brez da bi delali kompromise pri okusu. Dodajte nekoliko zelene superhrane v prahu v maso naslednjič ko pečete muffine, ali ko delate presno domačo čokolado. Začnite z malo in količino povečujte postopoma, ko se brbončice privadijo okusa zelenega. Jogurt je še ena stvar z izrazito močjo prikrivanja okusa; dodajte žličko zelene superhrane vanj za popoldansko malico, ali pa soparjeno zelenolistnato zelenjavo, skupaj s česnom, soljo in malce olivnega olja, za zanimivo jogurtovo polivko. Mimogrede, če ne uživate jogurta iz živalskega mleka, lahko uporabite tudi sojinega, kokosovega, ali pa si pripravite svojega iz ovesa in/ali oreščkov (objavim recept, ko se opogumim). Bi nekaj hrustali? Ohrovtov čips! Za pripravo tega je po mojih izkušnjah najboljši kodrolistnati ohrovt, ampak tudi toskanski in navadni povsem zadovoljita hrustljava pričakovanja po nečem pregrešno dobrem. Receptov za ohrovtov čips na spletu kar mrgoli, na primer tale, tukaj pa najdete presno različico. Za bolj zeleno telo je tu vedno tudi najhitrejša rešitev, za katero tudi sama posegam – spirulina in klorela v kapsulah. Če boste ti dve prehranski dopolnili jemali na dolgi rok tako kot jaz, vam priporočam redne premore vsakih nekaj mesecev. Glede »kdaj in koliko« boste pa morali vprašati svoje telo. Če ju boste dajali svojim malčkom (ki jih imajo, mimogrede, zelo radi), priporočam vsaj en dan v tednu premora. Sama pri tem vestno računam na svojo pozabljivost.

Takole, dragi moji Zeleni prijatelji. Tale zapis pa premore krepko več kot le tri nasvete, kaj? Zapisani s predanostjo in ljubeznijo v upanju, da vam koristijo pri grajenju najboljšega jaza, vas lepo pozdravljam v pravo pravcato Zeleno pomlad. Naužite se je – v vseh pomenih besede.

Do prihodnjič,

Tamara