Zakaj ne cvetimo (in kje naj začnemo)

*Zakaj si ne dovolimo zacveteti? *Zakaj si ne dovolimo zavzeti prostora in časa, ki ju potrebujemo, da se odpremo svetu kot čudoviti rožni popek prvemu majskemu soncu? *Zakaj si ne dovolimo biti vse, kar si želimo, če je že golo dejstvo, da smo sedaj tukaj, dovoljšen razlog, da nam to pripada? Mislim, da sem v …

Nadaljuj z branjem Zakaj ne cvetimo (in kje naj začnemo)

Eno malo temno, prosim

Vedno sem bila prepričana, da sovražim pivo. In če ne bi šla nikoli na Nizozemsko in v Anglijo, bi bila najbrž v to še vedno prepričana in se na vseh praznovanjih držala varne, sigurne poti v obliki »pol deci šampanjca, če že moram«. Ampak zadnjič sva s Svarunom tavala po trgovini in iskala potrebščine, ko …

Nadaljuj z branjem Eno malo temno, prosim

Ritualčki, moji cukrčki

Kava; ja, prava kava. Piškot; prvi v seriji, ker so bile pač te prasadam paličice božansko dobre, to se pravi dovolj dobre za bogove - in boginje. In tale nasmeh, ki ga je ujela ljubezniva fotografinja Iva. Ta nasmeh zrcali moje počutje ob vsakem ritualčku, ki si ga namenim. Ta nasmeh zrcali užitek - blagoslovljen, sproščen …

Nadaljuj z branjem Ritualčki, moji cukrčki

Polarnost

(odlomek iz prihajajoče knjige Attha: Prebujanje v žensko esenco) Moškost in ženskost. Moška energija in ženska energija. Moška esenca in ženska esenca. Moška statičnost, ženska spremenljivost. Moška trdnost, ženska mehkoba. Moška odločnost, ženska kaotičnost. Veste, včasih se mi zazdi, da me pisanje, predvsem pa razmišljane in premlevanje o tej knjigi, o mojem prvem pisnem otročičku, …

Nadaljuj z branjem Polarnost

Čas za alkimijo srca

*Čas je, da prižgem svečko. Čas je za alkimijo srca.* V meni mrgoli. Kakor stare vešče mojo luč, moj kisel nasmeh, obletavajo misli. Nešteto misli, ki sem jih nekako zajezila z zabavnim, polnim dnem. Ampak sedaj, ko je dneva konec, in se uležem v mehko posteljo poleg Svaruna, da bi zaspala, čutim, da v meni …

Nadaljuj z branjem Čas za alkimijo srca

Eva iz Rajskega vrta

Tiha sem. To se pravi, molčim. Raje molčim, kot bi bila delila laži. Kolikokrat mi je danes šinilo: Kako ga sovražim! Sovražim, da ga? Sem se mar zataknila nekje v srednji šoli, če moram intenzivnim čustvom, ki jih čutim do moškega, poiskati njihovo nasprotje, da bi se počutila manj ranljivo? Sem se mar res zataknila …

Nadaljuj z branjem Eva iz Rajskega vrta