Tamara.

Svobodna, kreativna. Pevka… duše. Kiparka… ljubezni. Poetinja… življenja.

Čustvena in impulzivna. Spontana. Z vizijo svetlobe. In, uh, izrazito sposobnostjo sanjanja. Ki ji srce vztrepeta ob poeziji, glasbi in življenju po francosko; s pecljatim kozarcem, lahkotnim srcem in poslušanjem čričkov ob sončnem zahodu v zelenem, obilnem, hranilnem vrtu (da, zaradi takšnih detajlov sem svojo sposobnost sanjarjenja opisala kot izrazito).

Skratka, nezadovoljna. Iščoča. Nemirna. Vse dokler… dogovor. Sveti. Da prideš.

Četudi sem vedela, da si moj učitelj in četudi je preporod moja beseda (saj veste, feniks – ki zgori in se iz pepela spet rodi – to sem jaz, umiram in se znova rojevam), si nisem mislila, da bo ob tem, ko bom postala tvoja mama, dušo moja, zgorelo vse, kar ne odzvanja moji najvišji resnici, moji poti. Sedaj sem. Prvič v življenju si ne želim biti nikjer drugje kot tu, v tem trenutku, v tej družbi, na tem koščku Matere Zemlje . Na svoji poti, kjer čutim čvrste korenine in dosežne višave. To je za nekoga, ki je celo življenje hrepenel, velika stvar.

In zato – delim, drage sestre iskalke, bratje iskalci in vaše celo krdelo. Delim, o čemer se učim: kako naj živim, da bo vsaka moja misel resnica, vsaka moja beseda modrost in vsako moje dejanje ljubezen. Zato pa je potrebno najprej poskrbeti za harmonijo znotraj sebe, to se pravi vzeti v obzir potrebe trojne narave: telesa, uma in duše. In tako se je začelo moje potovanje, ki mu pravim Elixir, kar v arabščini pomeni učinkoviti recept.