Štirinadstropna čokoladna torta

DSC_2718

Moj sine je že dobre pol leta pred rojstnim dnem govoril, da si letos želi ne dva, ne tri, ampak štirinadstropno čokoladno torto. In jaz sem mu odgovarjala, da se mi to zdi krasna ideja, pri čemer do pred kratkim nisem nič kaj veliko razmišljala o receptu.

Vedela sem, da moram njegovemu pogoju (čokolada!) dodati svoj pristop, ki je sploh v teh hladnejših, temnejših dneh, vedno citrusni. Citruse obožujem do te mere, da sem se danes zjutraj, ko sem za zajtrk pospravljala že drugi košček te torte in poslušala spodnjo glasbo, spet zasačila, kako sanjarim o tem, da bi – začenši z naslednjim letom – svoje zime preživljala na Siciliji, ki me je očarala že zdavnaj, pred kratkim pa me je nekdo spet ljubeče opomnil nanjo. Živela bi v majhni kamniti hiški ob morju, podobni tisti, v kateri je živel Pablo Neruda v filmu Il postino in za hišo bi imela nekaj limonovcev, mandarin, pomaranč, bergamotk, grenivk. Nučila bi se po italijansko zavijati kot Don Corleone in na  kraški sneg in mraz bi prišla izključno, ko bi si Svarun tega res, res zaželel … morda.

Vedela sem tudi, da mora biti torta veganska – ne, še zdaleč ne samo zato, ker moji sestri ne jesta živil živalskega porekla, ampak tudi zato, ker sama sveto verjamem v kuhinjsko raziskovanje … in ker me od vedno »drajva« želja po tem, da bi brez jajc naredila enako dober, mehak, puhast biskvit kot z njimi. (S Svarunom sicer jeva jajca – domača, od kokoši, ki jim vedno pomahava, preden v Mihelah zagrizeva v kolena, da bi prišla do cerkvice Sv. Trojice vrh hriba v Nasircu – ampak ker se z življenjem učim enostavnosti, so ta jajca navadno kuhana, pečena, ali v tradicionalni španski krompirjevi omleti, tortilla de patatas.) Vsi veganski biskviti, ki sem jih doslej preizkusila, so me razočarali, toda tale je krasen: sočen, mehak in dober. Sploh pomarančna različica, ki ji dodam eno izmed mojih (trenutno) najljubših eteričnih olj, divjo pomarančo, je za prste si oblizniti. Sarah Britton, avtorica slavnega kuharskega bloga My new roots, je pač mojstrica in tale recept prihaja iz njene istoimenske prve kuharske knjige.DSC_2742

ČOKOLADNI BISKVIT

240g pirine moke

50g kakava

2 čajni žlički pecilnega praška

1 čajna žlička sode bikarbone

½ čajne žličke soli

240ml (1 šalica) javorjevega sirupa

310ml (1,25 šalice) mleka (rastlinskega ali živalskega)

90ml (6 jedilnih žlic) kokosovega olja

2 čajni žlički vanilijevega ekstrakta

1 čajna žlička jabolčnega kisa

 

POMARANČNI BISKVIT

280g pirine moke

2 čajni žlički pecilnega praška

1 čajna žlička sode bikarbone

½ čajne žličke soli

240ml (1 šalica) javorjevega sirupa

280ml (1,25 šalice) sveže stisnjenega pomarančnega soka (približno 4 pomaranče)

nekaj kapljic eteričnega olja divje pomaranče (jaz sem dala 6)

90ml (6 jedilnih žlic) kokosovega olja

2 čajni žlički vanilijevega ekstrakta

1 čajna žlička jabolčnega kisa

 

ČOKOLADNA KREMA

550g razkoščičenih datljev

60g kakava v prahu

½ čajne žličke soli

Nekaj kapljic eteričnega olja divje pomaranče

250ml (1 šalica) mleka po izbiri

DSC_2757

DSC_2755

Pečico segrejemo na 180⁰C. Tortni model s premerom 22 cm obložimo s peki papirjem.

Pripravimo čokoladni biskvit: v veliko skledo presejemo moko, kakav v prahu, pecilni prašek, sodo in sol; če nimate sita, uporabite za presejanje tako kot jaz kar kuhinjsko cedilko – za uspešen rezultat pri biskvitu je namreč nujno. V drugi skledi z metlico umešamo javorjev sirup, mleko, stopljeno kokosovo olje in ekstrakt vanilije. Mokre sestavine prelijemo v skledo s suhimi sestavinami in dobro pomešamo z metlico. Dodamo še žličko kisa in na hitro pomešamo. Zlijemo v tortni model in pečemo, dokler zobotrebec, ki ga zapičimo v sredino testa, ne pride ven čist (približno 50 minut). Torto ohladimo; najprej 20 minut ohlajamo v modelu, potem model odstranimo. Med ohlajanjem prvega biskvita pripravimo pomarančni biskvit – razen, če premoremo dva  enaka tortna modela; v tem primeru seveda pečemo oba naenkrat.

Pripravimo pomarančni biskvit: : v veliko skledo presejemo moko, kakav v prahu, pecilni prašek, sodo in sol; če nimate sita, uporabite za presejanje tako kot jaz kar kuhinjsko cedilko – za uspešen rezultat pri biskvitu je namreč nujno. V drugi skledi z metlico umešamo javorjev sirup, pomarančni sok, eterično olje, stopljeno kokosovo olje in ekstrakt vanilije. Mokre sestavine prelijemo v skledo s suhimi sestavinami in dobro pomešamo z metlico. Dodamo še žličko kisa in na hitro pomešamo. Zlijemo v tortni model in pečemo, dokler zobotrebec, ki ga zapičimo v sredino testa, ne pride ven čist (približno 50 minut). Torto ohladimo; najprej 20 minut ohlajamo v modelu, potem model odstranimo. Jaz sem biskvita spekla že v sredo zvečer, da sem dan pred rojstnim dnem, torej v četrtek, torto lahko dokončala; torte so namreč vedno boljše naslednji dan, ko se arome in sokovi sinergistično prepojijo.

Pripravimo kremo: Datlje v vroči vodi namočimo kake tri ure preden se lotimo priprave kreme (če so res suhi, priporočam čez noč; če imamo Medjool datlje, jih sploh ne namakamo – samo razkoščičimo). Nato jih odcedimo ter s kakavom v prahu, soljo, eteričnim oljem in mlekom (ki ga dodajamo malo po malo) mešamo v multipraktiku ali blenderju, dokler ne dobimo svilnate, čudovite kreme.

Ko sta biskvita popolnoma ohlajena, ju z nožem horizontalno prerežemo na pol, da dobimo dve svetli in dve temni plasti biskvita. Položimo debelejšo (meni ju ni še nikoli uspelo enakomerno prerezati) temno plast na servirni krožnik ter premažemo s približno četrtino nadeva. Ponovimo z vsemi ostalimi plastmi tako, da uporabljamo izmenično temen in svetel biskvit. Preostalo kremo premažemo po straneh in po vrhu torte ter po želji, za ekstra »panetonast« priokus, okrasimo z kandirano pomarančno lupinico (arancini).

* Namesto javorjevega sirupa sem sama uporabila ječmenov sirup, ki se sicer obnese, ampak torto malce zagreni in potemni. Naslednjič nedvomno poskusim z javorjevim sirupom in tudi vam ga najbolj priporočam. Resda je nekoliko dražji, ampak – saj takšne, štirinadstropne torte ne pečemo vsak dan, kaj?

* Poleg tega naj bo vaš pecilni prašek vedno ekološki in brez aluminija (jaz uporabljam tistega znamke Werz).

DSC_2735

DSC_2765

DSC_2759

Veselo peko in prekrasno, preslastno jesen vsem skupaj!

Tamara

Just a reminder_

Advertisements

Ghee

41697961_466320337202060_1301923545126797312_n

GHEE

Zlato v kozarcu, zlato na kruhu

Čeprav septembra mineva tri leta, odkar sem se začela intenzivno ukvarjati in preživljati s prehrano, z izdelovanjem al-Iksirjevih energijskih dobrot, pa moj kuhinjski navdih ni zelo konstanten, veste. Pridejo dnevi, tedni in meseci, ko se mi v kuhinjo še stopiti ne ljubi; in stopila zaradi sebe tudi ne bi, vendar Svarun mora jesti in rasti. No, vse to se obrne jeseni. Takoj ko v avgustovskem pršu zavoham malo jeseni, me začne kuhinja spet vabiti, da hitim v kozarčke za vlaganje loviti vse spomine na dozorelo izobilje Matere Narave. In tako mi je vsako leto znova jeseni ponujeno izživeti tisto mojo notranjo kuhinjsko čarovnico.

Kaka dva tedna nazaj mi je po pol leta skorajda brez mlečnih izdelkov, zadišalo maslo. Pa sem šla in ga kupila in ga z največjim užitkom jedla zjutraj, na popečenem kruhu, z mojo domačo slivovo masala marmelado. In življenje je bilo krasno. Ampak ker imajo moje brbončice maslo na popečenem domačem kruhu raje kot moj želodec, ki se ga je po par dneh (na veliko žalost mojih brbončic) prenasičil, se nisem dolgo obotavljala, preden sem se moj jesenski kuhinjski navdih odločila vložiti v pripravo GHEE-ja. S prekuhanim maslom ali ghee-jem imava s Svarunom dolgo zgodovino, saj sem še dve leti nazaj od Gorana (Zlati Ghee) redno kupovala največje možno pakiranje ajurvedskega zlata, saj je moj sine, odkar je spregovoril, na vsako vprašanje, kaj bo jedel, zvesto odgovoril: “Kuh gi.” Kruh in ghee, lepo prosim.

Ko sem ghee v prejšnjem tednu zares pripravila in objavila na svojem fb profilu (Tamara Mihalic), vas je toliko poprosilo za recept, da sem se odločila, da ga objavim kar tu gori, na blogu.

Potrebujemo:

900 g masla (za približno 800 ml ghee-ja, saj je dobljena količina močno odvisna od vodnega deleža masla, ki ga uporabljamo)

Priprava:

Maslo narežemo na debele rezine in ga položimo v kozico tako, da bo količina masla zajemala približno polovico naše kozice. V veliko, težko ponev nalijemo vodo do polovice, ter kozico z maslom postavimo vanjo, v takoimenovano vodno kopel, ter se prepričajmo, da naša kozica stoji in ne plava. Prižgemo plin in ko voda v ponvi zavre, zmanjšajmo jakost ter dovolimo, da počasi vre.

Maslo se bo stopilo in razdelilo na tri plasti: zgornja plast bo penasta, srednja plast bo zlata in čista, spodnjo plast pa bodo oblikovali beli mlečni delci, ki se bodo zbirali v velik oblaček. Med rednim kontroliranjem ghee-ja, kot tudi nivoja vode v ponvasti »kadi«, kuhamo na srednjem ognju dve uri ali dlje, dokler se zgornja, peneča plast ne zlatorumeno obarva. Ko se to zgodi, kozico odstavimo ter s kuhalnico poberemo peno z vrha ghee-ja. Pustimo, da se malce ohladi, nato pa jo prelijemo v steklen kozarec za shranjevanje. Pri prelivanju pazimo, da nam mlečni delci (tako kot meni) ne uidejo v kozarec, saj bomo morali sicer znova s kozico nad ogenj in segrevat, da se mlečni delci ponovno ločijo od našega ghee-ja. Da do takih incidentov ne bo prišlo, priporočam uporabo gaze, ki jo v nekaj plasteh položimo na cedilo, da med prelivanjem ujame vse mlečne delce.

Naš ghee mora biti čist in zlat in nič kaj moten. Kozarec, v katerem ga bomo shranjevali, pustimo odprt vse dokler se ghee popolnoma ne ohladi in strdi. V hladilniku ga lahko hranimo do enega leta, v shrambi pa 2-3 mesece.

Učinkovine:

Ghee je super maščoba za kuhanje, cvrenje in peko, saj se začne dimiti šele pri 250ºC. Točka dimljenja je temperatura, pri kateri začnejo verige maščobnih kislin razpadati na proste radikale, kancerogene molekule, ki poškodujejo naše celice in njihove membrane, in jih povezujemo z razvojem arterioskleroze ter rakastih obolenj. Poleg tega v procesu prečiščevanja maslu odstranimo kazein in laktozo, na katera je mnogo ljudi alergičnih. Zaradi tega je ghee-ja primeren tudi za ljudi, ki se vegansko prehranjujejo iz zdravstvenih razlogov. Če za naš ghee uporabimo dobro maslo (če tako kot jaz trenutno malo zategujete pas, potem vam priporočam Planiko, ki je izmed slovenskih mlekarn iz internih preverjenih virov – in ne, nisem plačana, da to pravim – daleč najboljša izbira), lahko vanj najdemo obilico antioksidantov, poleg tega pa lahko telesu pomaga absorbirati vitamine A, D, E in K in minerale iz drugih živil. Ajurveda pravi, da ghee jača ojas, esenco, ki uravnoveša hormone in skrbi za zdravje naših tkiv. Zadostne količine ojasa zagotavljajo krepak um in telo, dobro odpornost ter dolgoživost.

Uporaba:

Uporabljamo ga, kot bi uporabljali maslo, pri čemer bomo za enako mero užitka (najbrž) porabili manj ghee-ja, kot bi masla, saj je bolj potenten, višje vibrirajoč.

41671497_480994782392336_5475306110887919616_n

Photo courtesy of Svarun

Masala Chai

39283054_326864221203368_8828119257599442944_n

(swipe down for English version)

MASALA CHAI

Indija v šalici čaja

(povzeto po Adriene: https://www.youtube.com/watch?v=-o8ZWkKZfiE)

Sedem let tega, ko sem potovala po Indiji, sem se zaljubila v njihov tradicionalni začimbni čaj, malo bolj dodelano verzijo klasičnega milk chai-ja, ki ga strički prodajajo na vsakem vogalu. Ah, ja, masala chai mi pred oči izriše prijetne spomine iz tropskega Arambola, kjer sem ga največ spila. V resnici sem besedo chai v Indiji tako pogosto uporabljala, da se mi je po povratku domov še nekaj mesecev v pogovorih z ljudmi dogajalo, da sem namesto »kaj« avtomatsko izdavila slajši – »chai«. Ja, to je resnična zgodba. Po povratku domov sem ga še nekaj časa pripravljala, potem pa sem gladko malo pozabila nanj – do prejšnjega tedna, ko je YouTube po moji jogi začel samodejno predvajati recept za Yogi tea, kot ga pripravi učiteljica joge Adriene, s katero najraje telovadim. Ker z vsem svojim bitjem že kličem jesen v deželo, se mi je zdel tale čaj fajn pika na i mojemu prizemljevanju, pa sem že naslednjega dne kupila vse potrebne sestavine in ga pripravila. Poskusila. In ugotovila, da mi vesolje na pot ni pripeljalo nič drugega, kot moj dragi pozabljeni masala chai.

Sestavine:

20 zrn črnega popra

15 celih klinčkov

20 strokov kardamoma

3 – 5 paličic cimeta

8 rezinic svežega ingverja

1 vrečka črnega čaja

Priprava:

Pripravimo začimbe. Če uporabljamo ekološki ingver, ga niti olupimo ne, ampak samo narežemo na nekaj milimetrov debele rezine; če naš ingver ni ekološki vam vsekakor priporočam, da ga olupite. Stroke kardamoma stremo tako, da z nožem ali pestilom pritisnemo obnje na deski za rezanje. V kozici zavremo vsaj 2L vode in vanjo nato spustimo vse začimbe in vrečko čaja. Pokrijemo in kuhamo pol ure – lahko pa vse do tri ure, pri čemer se moramo zavedati, da se vsebnost kofeina v naši pijači povečuje s časom kuhanja. Ko je čaj kuhan, ga sama precedim, prelijem v večje kozarce za shranjevanje, ohladim na sobni temperaturi in ga nato smuknem v hladilnik, kjer me bo čakal do enega tedna. Čaj lahko pijemo topel ali hladen, kar tako – ali pa mu dodamo žličko medu in curek mleka (rastlinskega ali pa ne, kakor vam paše).

Masala chai segreva telo, zato ga je priporočljivo piti v hladnejših mesecih. Masala chai je zelo podporen za prebavo in prekrvavitev in vsaka sestavina je v njem z razlogom:

*črni poper

To je idealna začimba za vzdrževanje imunskega sistema. Telo segreva, je podporen za prebavo, pomaga pri driski in spodbuja potenje ter s tem izločanje strupov iz telesa.

*klinčki

Klinčki so odličen antioksidant, ki skrbi za naš imunski sistem, pomagajo pri prebavi, preprečujejo rakavo obolenje, varujejo jetra ter uravnavajo raven insulina v krvi.

*kardamom

Kardamom je krasna začimba za dobro prebavo. Prvič sem probala žvečiti cel kardamomov strok na nočnem vlaku iz New Delhija v Kalkuto, ko so ga moje sopotnice po večerji grizljale in ga še meni ponudile, objasnjujoč, da nam bo pomagal dobro prebaviti večerjo.

*cimet

Cimet je ena najbolj zdravih začimb in spisek njegovih zdravilnih učinkovin je zares impresiven. Med drugim uravnava sladkor v krvi, je močan antioksidant, blaži vnetja, varuje delovanje srca, ugodno deluje na kožo in na zdravje ustne votline, ter pomaga pri preprečevanju alergij. Paziti moramo le, da vedno kupimo cimet, na katerem piše Ceylon; če nič ne piše, to običajno pomeni, da namesto tega pravega cimeta kupujete kitajski cimet, Cassia, ki je bolj škodljiv kot pa podporen za naše telo.

*ingver

Ingver pomaga pri blaženju razdraženega želodca, bruhanja, nosečniške slabosti, menstrualnih krčev, bronhitisa, bolečin in krčev.

*črni čaj

Črni čaj, ki ga kuhamo vsaj pol ure, tradicionalno na Vzhodu, kot tudi na Zahodu, uporabljajo za zdravljenje slabe prebave ali driske.

39245773_317514542322619_554573800826470400_n.jpg

MASALA CHAI

India in a cuppa

(recipe from Adriene: https://www.youtube.com/watch?v=-o8ZWkKZfiE)

When I was travelling around India seven years ago, I fell in love with their traditional spiced tea, a fairly upgraded version of the mandatory milk chai that cheeky babas are selling on every street corner. Ah, yes, the sweet memory of masala chai always takes me to the tropical Arambol, Goa, where I took drinking this delicious, sweet beverage as serious as though it was my day job. In fact, I used the word chai so much in my daily life in India that even months afterwards, when talking to people back home in Slovenia, I would sometimes mistakingsly say »chai« instead of »kaj«, a word meaning »what« in Slovene. And yes, this is a true story. After coming home from India, I used to make masala chai religiously but then as I became a mother and I cut everything that wasn’t kid-friendly from my diet, I forgot about it completely … until only last week, in fact, when YouTube suggested me to watch this video of Adriene making her yogi tea. Much to my surprise, I discovered her yogi tea was actually my masala chai, and I have been making 2 litre batches ever since, both, to aid my digestion and circulation, but also as a way of grounding and to quietly invite the silence of autumn into my here and now.

Ingredients:

20 black peppercorns

15 whole cloves

20 cardamom pods

3 – 5 cinnamon sticks

8 slices fresh ginger

1 tea bag black tea

Directions:

Prepare your spices. If using organic ginger, don’t peel, but only slice it into a few millimeter thick slices; if your ginger isn’t organic, I do recommend you to remove the skin before slicing it. Crush your cardamom pods with your knife, just like you would do with garlic, and set aside. Boil 2 litres of water and add all of your spices to it, as well as the tea bag. Cover and cook for about half an hour on medium heat, but you can cook it longer, up to 2 or 3 hours, as long as you mind your caffeine levels (the longer the tea bag boils, the more caffeine in your drink). When your tea is done, strain it and store it. I usually store it in big glass jars in the fridge where it will last to keep me going for about five days to a week. You can have it hot or cold, whereby my most  favourite way is rather hot with some plant milk and a dollop of honey.

Masala chai has warming properties, so it is most valuable to drink in the colder months of the year. It is very beneficial for digestion, as well as circulation, and there is a reason for every ingredient in it:

*black pepper

This is the ultimate spice to use for prevention. It is warming to the body, especially to the abdomen, which is why it aids digestion, helps with diarrhea, and is a diaphoretic – opens the pores for swearing and is helpful at the onset of the common cold.

*cloves

Cloves are an excellent antioxidant. They benefit our immune system, help our digestion, lower the risk for cancer, are beneficial for the kidneys and balance insuline levels in the blood.

*cardamom

Cardamom is a treasure to munch for better digestion. The first time I had it this way was on the night train from New Delhi to Kolkata, where I travelled with a bunch of Indian girls. After dinner all of them reached for raw cardamom pods and offered them to me as well, saying this is what they typically do to make sure the dinner sits well on their tummies.

*cinnamon

Cinnamon is one of the healthiest spices there is, full stop. The list of its healing properties is truly impressive, as it spans from balancing the sugar levels in the blood, reducing infections, aiding the heart function and being good for the skin and the mouth. The only thing to be mindful about with cinnamon is to make sure we always buy the real cinnamon, the Ceylon variety, as opposed to Cassia, which is not as beneficial for the body.

*ginger

Gingers helps soothe the stomach, but also prevents nausea, vomiting and even pregnancy morning sickness (I myself am a living proof). It also helps releive menstrual cramps, bronchitins, spasms and pains.

*black tea

In medicinal uses, tea is usually strongly brewed by simmering the leaves for thirty minutes or more. Tea is traditionally used in both the East and West for cases of diarrhea as well as poor digestion.

39304882_1037608133081894_4206564400758259712_n

39442473_284883615640097_1619854736821846016_n

Hvala, ker ste. Hvala, ker berete.

Rada vas imam,

Tamara M.

 

Ribollita

(for Enligsh version swipe down)

RIBOLLITA

Toskanska enolončnica iz daljnega spomina

DSC_2062

V Toskano sem se kakih deset let tega odpravila z dvema prijateljicama. Mateja, ki je študirala arhitekturo, je morala za določen predmet nabrati kar nekaj skic zanimivih stavb, in v iskanju le-teh sva se ji z Niko pridružili na poti v Firence. Zares smo se imele lepo, uživale smo italijanski gellato, pile Chianti in raziskovale starodavno mesto. Kaj je bilo moje največje odkritje? Ribollita, nedvomno. Nekega dne smo se usedle v oštarijo, kjer za vegetarijance niso imeli popolnoma ničesar na meniju, razen te goste enolončnice s kruhom, fižolom, paradižnikom in sirom. Prva žlica me je dobesedno popeljala v nebesa. V nebesa, o katerih sem sanjala zadnjih deset let in vse dokler se nisem odločila, da naredim svojo verzijo ribolitte. Nekaj dni tega sem namreč gledala Corellijevo mandolino, in ob gledanju tistih prepevajočih, zabavnih, sproščenih italijanskih vojakih sem vedela, da je prišel čas za malo Italije na krožniku. Ker, saj veste, če ne gre Tamara v Toskano, pride Toskana na Kozino.

5 žlic oljčnega olja

7 lovorovih listov

velik ščep timijana

1 velika čebula

4 stroki česna

¼ srednje velike gomoljne zelene (ali ½ stebelne)

3 večji korenčki

3 krompirji

1 srednje velika bučka

5 listov ohrovta (ali špinača ali blitva)

3 šalice belega fižola (tradicionalno uporabljajo sorto Canellini)

1 namočen datelj

1 konzerva (400g) paradižnikove mezge ali pelatov

sol in poper po okusu

1 rezina suhega kruha ali prepečenca

Ko postrežemo:

pinjole

sir/ kvasni kosmiči

kruh, na kocke narezan in popečen

limona

Fižol namočimo večer poprej in skuhamo do mehkega preden se lotimo ribollite. Lahko seveda uporabite samo beli fižol, kot to storijo v Toskani, jaz pa sem poleg njega zavoljo barvitosti uporabila še adzuki fižol in čičeriko.

Na srednjem ognju segrejemo oljčno olje in na njem popražimo začimbe. Dodamo narezano čebulo in čez kako minuto ali dve še česen. Zeleno, korenček, krompir in bučko narežemo na drobne kocke in dodamo v kozico. Nato na drobne trakce narežemo ohrovt, datelj pa na drobno nasekljamo, ter oba dodamo zelenjavi. Dušimo med konstantnim mešanjem. Če namesto ohrovta uporabimo špinačo ali blitvo, ju dodamo čisto na koncu preden postrežemo. Ko je zelenjava dodobra podušena, zalijemo z jušno osnovo ali vodo ter kuhamo do mehkega. Šele nato juhi dodamo paradižnikovo mezgo ali pelate (poleti lahko uporabimo tudi svež paradižnik, ki ga pa dodamo šele potem, ko je krompir kuhan) in približno tretjino mase zmešamo z ročnim mešalnikom. Enolončnici dodamo odcejen fižol po izbiri in v drobtine mleti suh kruh, ter pustimo, da se kruh napije. Po potrebi dodamo še jušne osnove ali vode, sicer pa je ribollita izvorno precej gosta.

Popražimo pinjole, naribamo sir, če ga bomo uporabili (jaz sem uporabila veganskega) in nakockamo ter popečemo kruh. Vse troje potresemo po ribolliti, ki smo jo naložili v skledice. Nato stisnemo še malce limoninega soka, polijemo z nekaj oljčnega olja, ter uživamo v tej slastni iznajdbi srednjeveških kmetov, ko so svojim mineštram od prejšnjega dne za malo drugačno jed dodajali kruh.

***

Pazljivo, ker se zavedam, da Svarun ne mara packastih, kašastih, predvsem pa »zblojenih« jedi, ga vprašam, ko predano pospravlja s svojega krožnika: »Svarun, a ti je všeč ta juha?«

»Ja, ful mi je dobra,« pove in me niti ne pogleda, tako je zaposlen z zajemanjem nove kruhove kocke.

Tudi vam bo, boste videli. Ker je zelo žlahtna – in hkrati tako preprosta.

DSC_2044.JPG

DSC_2054.JPG

RIBOLLITA

Tuscan stew from a distant memory

About ten years ago me and my two best friends went to Tuscany. Mateja, who was a student of architecture, needed to come up with quite some schetches of interesting building, while Nika and I always needed a break from the hardships of a student life, so the three of us packed our bags and took the train to Florence. We had a really nice time. We ate gellato, drank Chianti and found ourselves lost all the time in the tiny streets of the old town. My biggest find, though? Ribollita, without a doubt. I was literally forced to order this bread, beans, potato and cheese stew one day at a restaurant that didn’t serve any other vegetarian dish. The first spoonfool then paved my way to heaven, a heaven I would be dreaming about for the next decade, but never really taking the fuss to recreate it. But then a few days ago, as I watched the opera-singing italian soldiers in Capitain Corelli’s mandolin, I felt the urge to have some Italy on my plate – and in my belly.  

5 Tbsp olive oil

7 bay leaves

1 tsp thyme

1 big onion

4 cloves of garlic

¼ big celery root (or ½ stalk)

3 big carrots

3 potatoes

1 zucchini

5 leaves kale (or spinach or chard)

3 cups white beans (Canellini beans are used traditionally)

1 soaked date

1 can (400g) tomato sauce

salt and pepper to taste

1 slice of dry bread, crumbled

To serve:

pine nuts

cheese or nutritional yeast

Bread, cubed and toasted

lemon

Soak beans overnight, rinse in the morning and cook until done. You can only use white beans, as they do in Tuscany, or you could replace part of the beans with pulse of your choice. The sky is the limit. I, for example, replaced one cup of white beans with half cup chickpeas and half cup adzuki beans.

Heat olive oil on low temperature and fry the spices. Add chopped oninos, and in a minute’s time, chopped garlic. Cube celery, carrots, potatoes and zucchini and add to pot. Add salt and pepper. Cut the kale leaves into thin slices and chop the date, and add them to pot. If you use spinach or chard instead of kale, don’t add now, but rather just before serving. Simmer over medium heat while stirring. When the vegetables are soft, add broth or water and cook until done. Add tomatoes (in the summer you can use fresh tomatoes insted, but don’t forget to add them when the potatoes are done) and blend about a third of the soup. Add beans and crumbled bread and let it soak. If you need to, add more broth or water, but ribollita is supposed to be quite thick.

Roast pine nuts, grate the cheese, if you’re using (I used vegan cheese), cube and toast bread. Place the soup in pots, sprinkle all of the toppings upon, and add a squeeze of lemon juice and a dash of olive oil. Oh, and enjoy in this delicious invention of the peasants from the middle ages, who decided to put some bread into their day-old minestrone soup, you know, for a twist.

***

Carefully, because I am aware of the fact the he detests sloppy and all mix-everything-together dishes, I ask: »Svarun, do you like this soup?«

»Yes, I love it,« he says without looking at me, so consumed is he into positioning the next bread cube onto his spoon.

You will like it too, you’ll see. Because its easiness goes along well with its richness.

DSC_2042

DSC_2072.JPG

DSC_2076.JPG

(Svarun took this last photo + I like the shades)