»Zakaj si imela anoreksijo?«
Na to vprašanje dolga leta nisem znala odgovoriti, ne glede na to, kolikokrat sem bila soočena z njim.
Vsakič, ko me je kdo nehote spotaknil obenj, sem v odgovor zamencala nekaj o kontroli, pa o tem, da sem bila kot deklica »kaj fojek«, bi rekla moja baka Mica – kar v medžimurskem dialektu pomeni »kot krof« –, ampak pravega odgovora nisem znala ponuditi.
Ko mi je štiriindvajsetletni boginja v roke stisnila majhen, pomečkan listek z mojim poslanstvom – »Kaj pomeni biti ženska v tem svetu?« – in sem se podala navznoter in navzdol, v globine tega vprašanja, kot tudi v globine svoje sence, kamor smo kolektivno potisnili žensko esenco, se mi še sanjalo ni, da bom tu našla tudi pravi odgovor na vprašanje, ki me je begalo vse življenje.
Torej, zakaj sem RESNIČNO imela anoreksijo?
Ja: kot majhna deklica sem bila okrogla in v šoli so me zaradi tega zafrkavali, jaz pa sem bila zelo občutljiva in v meni je počasi naraščal ogenj z esenco »jim bom že pokazala«.
Ja: med poletnimi počitnicami iz petega v šesti razred, ko sem bila stara 11 let, sem prvič drastično shujšala in požela plaz odobarvanja, ki mi je prijal; prvič sem tudi začutila, da imam neko kontrolo nad svojim življenjem – nisem se pa še zavedala, koliko mi ta kontrola pomeni.
Ja: pri sedemnajstih sem prvič dobila idejo, da se mi ni treba vreči nad tiste piškote s čokoladnim polnilom, nad katere so se vrgle vse moje sošolke na maturantskem izletu – in da bom, če ne pojem nobenega, boljša od ostalih; tistega dne v tisti hotelski sobi na Siciliji, sem se odločila, da bom imela popolno kontrolo nad svojim telesom …
Ja: vse to je bilo res.
Ampak … mitopoetsko raziskovanje zgodb me je naučilo, da so si zgodbe ljudi načeloma bolj podobne kot različne. Da kot prebivalci istega planeta življenje doživljamo bolj podobno kot različno. Kar pomeni, da moja izkušnja z anoreksijo ni samo moja. Kar pomeni, da moja zgodba o anoreksiji ni samo moja. Kar pomeni … da bi se zgornje vprašanje moralo malce drugače glasiti:
Zakaj ima kdorkoli anoreksijo?
Zakaj je anoreksija del človeške izkušnje?
Po enajstih letih raziskovanja globin ženske esence, tako odgovorim:
Anoreksija je kontrola telesa,
telo je Zemlja,
Zemlja je narava
in narava je …
tako je: ženska esenca.
Kot pridna patriarhalna punčka, sem zaupala in se zgledovala po svetu, ki me je naučil, da se žensko esenco v svetu:
stisne,
izhujša,
potlači,
nadzoruje,
oblikuje v točno tisto, kar prija tujemu očesu.
V patriarhalnem svetu je telo razvrednoteno. Ni več živ organizem in del naše duše, ki se je manifestiral.
V patriarhalnem svetu naše telo ni naše.
Tu je za druge oči.
In to je izvor anoreksije.
Anoreksija je samo odsev tega, kar se v našem svetu (še vedno) dogaja z boginjo … ki je naše telo.
***
Ljuba, ljubi. 31.1. zvečer sem zaslišala zelo jasno povabilo, naj začnem vsak dan ustvarjati čas in prostor za tisto, česar si v življenju želim več & želim vsak dan: pisati. Pisati… ker v tem uživam & me torej dela živo. Povabilo je prišlo s strani boginje: povabilo, naj se vsak dan prikažem & naredim svoj delež pri najinem soustvarjanju ~ sklopu zapisov s skupnim naslovom V IMENU BOGINJE. Ful bova veseli, če se nama z branjem /& komentiranjem /& deljenjem teh zapisov na potovanju pridružiš. Dobrodošla, dobrodošel.
Bi še?
Če ti ti zapisi zapojejo, potem imam zate še eno poslastico, ki je POLNOKRVNA: 7-tedensko mitopoetsko potovanje v polnost. Polnokrvna je spletno potovanje, ki ženske vodi k povezovanju z lastno človeškostjo – to je Z VSEM, KAR SMO. Na potovanje se lahko prijaviš tukaj: https://fb.me/e/1qycpYHH8, z branjem mojih zapisov pa lahko nadaljuješ tudi v moji knjigi Attha: Prebujanje v žensko esenco, ki jo naročiš preko povezave v komentarju … ali pa počakaš na jutrišnji zapis.
