Že na splošno je v moji naravi, da stvari hitro pridejo in grejo, med menstruacijo pa sploh. In ja, seveda obstaja pomislek, ali naj se med menstruacijo sploh javljam v živo in pripovedujem zgodbe: tako zaradi mojega udobja kot tudi zaradi dejstva, da res nisem sposobna držati miselnega fokusa, saj sem tedaj bolj kot v glavi – globoko v telesu.

In ko sem se včeraj znova vprašala, ali mi med menstruacijo res paše odpreti tale sveti prostor ob ognjišču in z vsemi vami, ljubimi ženskami in moškimi, deliti zgodbo, je bil odgovor: “JAAAA!” Kajti pripovedovanje zgodb mi je naravnost v užitek.

In če se danes kar ustavimo pri besedi “užitek” – zato, ker vem, da veš, da so besede uroki: če besedo “užitek” zgolj zavoljo razumevanja razdelimo, dobimo “u” in “žitek”. “U”, oziroma “v” nam kot predloga poročata o prostorskem razmerju premikanja “iz” nečesa “v” nekaj drugega, “žitek” pa spominja na “življenje”, kajne? Na “živost”, kajne?

Ne? Te “žitek” bolj spominja na “žito” ali “žitje” kot na življenje?

Tudi prav, kajti tako “žito” kot “žitje” smo dobili iz starocerkvenoslovanske besede *ŽITI, kar je pomenilo – “živeti”.

Lepo, ne?

To se pravi je “užitek” tisto, kar nas “premakne v” “stanje, v katerem se počutimo zares žive/ kot da zares živimo/ v živost”.

Všeč mi je zven tega: užitek je potovanje v živost.

Ob tem se spomnim na tisto dobro poznano vrstico iz knjige Charge of the Goddess avtorice Doreen Valiente, kjer boginja izjavi: “All acts of love and pleasure are my rituals”.

In še nekaj je njen ritual: to, kar pravkar počnem.

Mhm, to da sedim na odeji, s hrbtom obrnjena proti pečki, ki me greje, z obrazom pa proti računalniku, ki leži na kavču. Malce se že presedam, ker kolenom počasi ni več udobno v nobenem položaju, in pogledujem na uro, ker bom kmalu morala po Svaruna v šolo.

To, sem si ustvarila čas in prostor za pisanje – za nekaj, kar mi je v užitek in me torej dela živo.

Včeraj sem namreč od boginje dobila zelo povabilo, naj pišem vsak dan. In ko sem pomisleke imela že na konici jezika, pomisleke, da sem ženska in ne mašina in da kot taka niti približno ne čutim pisateljskega navdiha prav* vsak* ljubi* dan*, sem zaslišala: “Ti samo ustvari čas in prostor, da se pisanje lahko zgodi. Vse ostalo naj te ne skrbi. Ti se samo prikaži.”

Okej.

*

Bi še?

Z mano lahko delaš individualno na Obredu prehoda, z branjem pa lahko nadaljuješ tako, da si naročiš izvod moje knjige Attha: Prebujanje v žensko esenco … ali pa počakaš na jutrišnji zapis. 🙂