5. dan Polnokrvnega Prebujanja

Sredi novembra smo. Dnevi se še kar krajšajo, noči se daljšajo in vedno več je – teme. In tema navzven nas hočeš – nočeš opomni na temo navznoter: na tisto zevajoče brezno v nas, ki ga učitelji čuječnosti imenujejo “prisotnost” in ki ga zasledujemo v meditacijah, v kakao ceremonijah, med plesom, v sprehodih v naravi in z vsem, kar naredimo, da se približamo sebi.

Vse se rodi iz teme, in to, da redno obiskujemo svojo temo – tisti prostor navznoter in navzdol, kjer živi vse, kar si ne dovolimo biti in vse, kar si ne dovolimo čutiti – je največje darilo, ki si ga lahko damo.

Včasih sem verjela, da se moram osredotočati samo na dobro, samo na svetlo, samo na tisto, kar dviguje, in da moram ostati “pozitivna” … ampak bolj jaz sem se začela počutiti šele, ko sem se soočila s svojo temo, s svojo bolečino, in sencami, in vsem, kar hrepeni za domom v meni, pa ga še ni dobilo …

Danes moje misli niso povezane .. zato te bom raje povabila, a si pogledaš video in mi sporočiš, kako se te je dotaknila zgodba o Mis.

In seveda te povabim tudi, da si čimprej naročiš mojo knjigo.

Do jutri,

Tamara