4. dan Polnokrvnega Prebujanja

Kaj,

če se vse,

kar nas tišči

in boli

in zagreni

zgodi ravno zato,

da lahko razvijemo

globlje zaupanje v življenje?

K takšnemu razmišljanju me nagovarja današnja zgodba: zgodba valižanske boginje lune, Rhiannon.

Če sem prav iskrena, sem se sprva nauku te zgodbe malce upirala.

Zakaj?

Zato, ker sem o sloganih, kot je “zaupaj življenju”, poslušala že deset let tega, ko sem sledila patriarhalni “love and light” duhovnosti, ki je veselo zaobšla vsa telesna občutja in čustva in brezglavo programirala um, da obstaja samo tisto, kar je z vidika našega ega – dobro.

Hecno, torej, da sem jaz ZAUPANJE našla ravno v tistem, kar bi ego označil za – slabo: v temi in tišini bolečine.

Pravo zaupanje je po mojem to:

Spoznala sem svetlobo in spoznla sem temo, zato VEM, da sta vedno v ravnovesju. In ker to vem, se mi na temne, težke dni ni treba prav nič bati, ker vem tudi, da je sonce vedno tu, četudi za oblaki.

Povezava do strani, kjer lahko naročiš mojo knjigo: https://mailchi.mp/f9d5b2ff97a1/atthaprebujanjevzenskoesenco?fbclid=IwAR2DIunTrF3XGNLHBmq7uGiKm8UV6OCxLGjFctCVasjzUFnAw9_hUKfH8mg

Tukaj lahko delaš z mano individualno: https://mailchi.mp/87095566484d/obred-prehoda.

Objemam močno do jutri,

Tamara