moj hrbet se krivi pod zgodbami/ zgodba 13

Pod ime “Moj hrbet se krivi pod zgodbami” zbiram zapise s potovanja v Podzemlje in nazaj, na katerega te vabim s seboj. Doslej sem se pred vsakim potovanjem v Podzemlje k Temni boginji umaknila s socialnih medijev, šla navznoter in navzdol ter dala svet na pavzo, on hold. Tokrat sem dobila jasno sporočilo, naj tega ne storim, marveč naj – nasprotno – svoje potovanje popisujem in delim, medtem ko sem na njem, ter s tem pripomorem k destigmatizacijiPodzemlja, torej temne, ženske, plodne, skrivnostne polovice nas samih, pa tudi leta, tedna in življenja.

13/7

Danes sem mislila, da bom napisala zadnji zapis s Potovanja v Podzemlje in nazaj: Moj hrbet se krivi pod zgodbami. Neke vrste epilog. Ampak vidim, da sem se motila, kajti po tem, ko sem to sklenila, se je ena drobcena stvar zgodila … in me za trenutek zamrznila.

V skupinskem pogovoru z dragimi sestrami, kjer se dogovarjamo za skupen projekt, v trenutku, ko sem res potrebovala počutiti se kot del skupine, nisem bila poimensko omenjena, et voilà … replika, ki sploh ni bila namenjena meni, je aktivirala eno mojih najglobljih ran: rano osamljenosti, zapuščenosti, nepripadnosti. Zato danes svoj pohod navzgor in navzven, nazaj v življenje, ustavljam tukaj. Z namenom, da bi malo premislila in prečutila mehanizme naših najglobljih ran – pa tudi to, kako jih lahko nežno in ljubeče presežemo.

Kakšnih šest mesecev tega sem se na predavanju Reda Modre vrtnice prvič srečala s konceptom »nunske karme«. In ko sem šla v raziskovanje, sem lahko znotraj sebe nemudoma prepoznala tako delovanje nunske karme – kot tudi svojo vdanost in zvestobo pogodbam, ki zagotavljajo preživetje te karme. Govorim o svetih pogodbah, ki sem jih nekoč in nekje, tekom potovanja skozi čas in prostor, podpisala s svojo dušo z namenom zagotavljanja lastnega blagostanja in blagostanja mojih najbližjih.

Ti dogovori, oziroma pogodbe, ki smo jih tisti in tiste z nunsko karmo podpisali s seboj, so denimo: odločitev, da bomo živeli samotno življenje; prekomerno vrednotenje miru in tišine; izogibanje ljudem in bližnjim odnosom; zaveza, da bomo o svojih dognanjih in modrosti molčali; zaveza, da se ne bomo izpostavljali in bomo raje ohranjali svojo anonimnost – tako, da se bomo oblačili v nevpadljiva oblačila, se ne bomo ličili, v družbi bomo raje poslušali kot govorili, niti slučajno pa ne bomo preko spleta ponujali svojih storitev; odpovedovanje stvarem in ljudem, ki v naša življenja prinašajo užitek, zabavo in radost – denimo odpovedovanje seksu, denarju, druženju s prijatelji, igranju s svojimi otroki …

Seveda niti slučajno ni nujno, da za vsako zgornjo odločitvijo stoji nunska karma. Ne. Za katerokoli od zgoraj naštetih stvari se lahko odločimo suvereno in zavestno: ker je ta odločitev v skladu s polnokrvno različico nas. To je definitivno možno.

Če pa te odločitve izvirajo iz nunske karme, se jih običajno sploh ne zavedamo. Znova in znova jih lahko sprejemamo, brez da bi se zavedali, da nas te zaveze – kljub temu, da našim primarnim ranam služijo kot obliž, omejujejo, pomanjšujejo, skrivajo pred seboj in pred svetom. In te zaveze, ki smo jih nekoč sprejeli v imenu blagostanja, lahko danes predstavljajo naše najgloblje rane.

Meni je bilo zelo pomembno spoznanje, da lahko naše najgloblje rane segajo precej dlje od našega otroštva. Da so naše najgloblje rane včasih razlog za to in ne posledica tega, da smo se kot otroci počutili same, ko smo izražali intenzivna čustva. Velika novica! Ki prinaša veliko vprašanje …

Kaj lahko storimo, ko ugotovimo, da za nečim stoji naša rana, oziroma naša nunska karma – če želim ostati zvesta svojemu primeru?

Če vprašaš svoje telo, ti bo zagotovo povedalo. In res ti svetujem, da to storiš, kajti, če uporabim domnevne besede Marije Magdalene: »Spoznaj se.«

Lahko ti pa povem, kaj jaz potrebujem, ko ugotovim, da nekaj izhaja iz rane – tako kot sem to danes ugotovila: jaz moram najprej stvar razumeti. Moje bitje potrebuje razumevanje.

Moj ascendent v dvojčku je zelo močan, zaradi česar me dragi Merkur običajno vodi v razumevanje nečesa, preden lahko to sprejmem in spustim. Poleg tega pa je moje ribje sonce nagnjeno h odstiranju tančic z globljih resnic, tistih, ki prihajajo iz najtemnejših, najgostejših globin. Ne govorim torej samo o umskem razumevanju. Govorim o globljem razumevanju, pri katerem so vpleteni vsi deli mene, ki družno, glasno vzklikajo: »Ajaaaa, zdaj razumem! Okej, to je to. Lahko gremo naprej!«

Da bi razumela in torej sprejela, zakaj je do moje globoke rane prišlo (kar se mora zgoditi, če želim to stvar sčasoma spustiti), sem bila danes opomnjena na to: 

Mizoginistične* religije očakov slonijo na strahu pred dejstvom, da vsa moč izvira iz ženskih globin. Iz strahu pred tem ženskim principom, ki vse, ki so mu priča, terja k obračanju navznoter in navzdol in soočenju z neznanim, so torej storili tisto, kar je nedvomno lažje kot soočenje s svojimi strahovi: razlog za svoje nelagodje so poiskali v ženskem principu. Naprtili so mu krivdo, milo rečeno. Ga demonizirali. Sramovali. Obsojali. Po svoji najboljši moči eliminirali. In izgnali iz vsega, kar je »sveto«.

Po tem, ko so torej našo ljubo Mater, boginjo plodnosti, ljubezni, rasti, seksa in vojne, po svojih najboljših močeh izgnali iz religije in družbe in naše zavesti, je tistim, ki smo globoko hrepeneli po stiku z mističnim, duhovnim, božjim, preostalo samo to, da smo se začeli umikati v samostane, odrekati darovom življenja, in bili bolj ko ne tiho o vsem, kar smo spoznali v svoji meditaciji, kontemplaciji, samoti.

No, seveda pa nismo vsi molčali o svoji modrosti. Katarina Sienska ali Sveta Katarina, ki so jo leta 1970 razglasili za »doktorico cerkve«, je, denimo, v 14. stoletju preko svojih pesmi izražala svojo naklonjenost »ljubljenemu« (kot je imenovala boga), pa tudi nestrinjanje z organizirano religijo:

POSVEČENO

Vse je bilo posvečeno.

Gozdna bitja to vedo,

zemlja to ve, vedo morje in oblaki

in srce, polno ljubezni, prav tako.

Čuden je svečenik, ki

bi nas oropal tega znanja

in se pooblastil,

da posveti vse tisto,

kar je že

sveto.

Mirabai, bolje poznana kot Mira, pa je v začetku 16. stoletja v Indijskem Radžastanu z erotiko v svojim pesmih obujala glavno vrlino ženske esence: užitek. V spodnji pesmi opisuje, kaj je zanjo resnična ljubezen, ki je sveti gral vsake religije, kot tudi vsakega duhovnega potovanja:

HOČEM, DA IMAŠ TO

Hočem,

da imaš

to:

vso lepoto mojih oči, vso milino mojih ustnic,

ves žar moje

moči,

ves čudež mošusnih delov

mojega telesa,

kajti – saj govoriva o resnični ljubezni,

resnični ljubezni,

mar ne?

Dolg vdih.

In potem glasen, razbremenilen izdih. Aaaaahhhh.

Razumem. Sedaj lahko razumem.

Razumem, zakaj sem se od nekdaj počutila izolirano, osamljeno in nikoli kot del skupine. Razumem, da je bilo to zato, ker sem mislila, da moram za odnos z duhovnim svetom žrtvovati zemeljske odnose. Od nekdaj živim na pol poti med zemeljskim in duhovnim: ta vilinskost je moja esenca. In sedaj vem, da se mi zaradi nje ni potrebno odpovedovati čarom preprostega življenja, ki niso nič manj sveti, kot je povezava z duhovnim svetom.

Razumem lahko tudi ostale svoje rane, ki prihajajo iz drugih zaobljub.

Razumem, zakaj mi je bilo vedno težko jasno in glasno spregovoriti ter se postaviti zase. Zakaj mi je od nekdaj všeč tišina. Samota. Osamljenost. In zakaj se mi zdi, da me nihče ne sliši in razume. Razumem, zakaj sem se vedno skrivala v raztrgana in razvlečena oblačila. Zakaj sem skrivala svoje telo in svojo privlačnost. Razumem, zakaj sem se, odkar vem zase, odpovedovala denarju. Zakaj mi je še vedno kdaj težko računati za svoje storitve. Zakaj se mi zdi, da moram beračiti za vsak cent. Zakaj me je strah računati, kolikor so moje storitve vredne. Zakaj dvomim v svoje sposobnosti, v verodostojnost in v vrednost svojega dela. Zakaj mi je neprijetno v družbi ljudi z veliko denarja. Zakaj venomer čutim to pomanjkanje. In zakaj sem se v obdobju anoreksije odpovedovala vsemu, da bom bolj »čista« …

Razumem. Nekje globoko v sebi lahko to res razumem. In razumem, od kod vse to prihaja.

Ampak: ali vse to še vedno potrebujem?

Ne. Sploh ne.

Naj gre.

*

Tu lahko delaš z mano:

https://mailchi.mp/e2c223f324b1/polnokrvna

ali tu:

https://mailchi.mp/87095566484d/obred-prehoda.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s