Pod ime “Moj hrbet se krivi pod zgodbami” zbiram zapise s potovanja v Podzemlje in nazaj, na katerega te vabim s seboj. Doslej sem se pred vsakim potovanjem v Podzemlje k Temni boginji umaknila s socialnih medijev, šla navznoter in navzdol ter dala svet na pavzo, on hold. Tokrat sem dobila jasno sporočilo, naj tega ne storim, marveč naj – nasprotno – svoje potovanje popisujem in delim, medtem ko sem na njem, ter s tem pripomorem k destigmatizacijiPodzemlja, torej temne, ženske, plodne, skrivnostne polovice nas samih, pa tudi leta, tedna in življenja. 27/6/2021 Rada imam knjigo Journey to the Dark Goddess izpod peresa avstralske avtorice in učiteljice Jane Meredith. Odkrila sem jo v začetku lanskega leta, ko mi je bilo jasno, da po krogih Podzemlja tavam vse odkar sem (pred sedaj štirimi leti) zaključila zlorabljajoč odnos z nekdanjim partnerjem, jasno pa mi je bilo tudi, da nimam pojma, kako naprej. Ni mi bilo pomembno, ali grem gor ali dol, vedela sem samo, da se želim in da se rabim … premakniti. Razlog, da sem obtičala nekje na poti v Podzemlje, je v tem, da sem se bala. Bala sem se iti globlje, do mokrega, mrzlega, temnega dna. O potovanju navznoter in navzdol sem pred tem že napisala knjigo, torej sem to potovanje redno prakticirala, toda obiskati tisti del sebe, ki mu pravim Podzemlje in kjer vlada Temna boginja? Tega me je bilo še vedno groza, kajti: »Bogve kaj bom tam spodaj odkrila! Bogve kaj vse se tam spodaj skriva!« Ljudje se bojimo, česar ne poznamo in česar ne razumemo: »Zakaj sploh rabimo Podzemlje? Zakaj ne more biti vse samo ljubezen in svetloba? Zakaj moramo trpeti? Zakaj moramo biti ranjeni in zakaj moramo raniti druge?« Sumerska boginja Inanna, katere potovanje v Podzemlje je naravnost znamenito, je na tovrstna vprašanja s strani stražarjev Podzemlja vsakič dobila enak odgovor: »Tiho, Inanna. Pota Podzemlja so popolna.« In če so pota Podzemlja popolna in je torej tudi Podzemlje popolno … lahko dopustimo možnost, da tja dol potujemo, da bi tudi mi postali po-polni? Še preden te beseda »popoln« popolnoma špikne, vedi, da v mislih nimam patriarhalne definicije nečesa, »kar je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti« (kakor omenjeno besedo povečini uporabljamo), ampak nekoga, »ki obsega vse sestavne dele celote, enote« oziroma nekoga, »ki zajema kaj [v tem primeru sebe] v celoti«.* Deloma tudi zaradi spornosti besede popolna za to »zajemanje sebe v celoti« raje uporabljam izraz polnokrvna. Samo pomisli: zajemati sebe v celoti … sliši se enkratno, kajne? In je. Resnično, iskreno, je. In. Zato, da zajemamo sebe v celoti, se moramo soočiti s sabo. Kajti Podzemlja se bojimo, dokler nismo pripravljeni soočiti se s seboj. Maš ti to! Rojen/a si bil/a s spsobnostjo soočanja s »težkim« v življenju.    *obe definiciji besede »popoln« sta s Fran-a: https://fran.si/iskanje?Query=popoln&View=1. * Podzemlje lahko sama naprej raziskuješ v moji knjigi Attha: Prebujanje v žensko esenco. Podzemlje lahko z menoj raziskuješ individualno (Obred prehoda) ali skupinsko (Potovanje v Polnost: Polnokrvna).