moj hrbet se krivi pod zgodbami/ zgodba 2

Pod ime “Moj hrbet se krivi pod zgodbami” povezujem zapise s potovanja v Podzemlje in nazaj, na katerega te vabim s seboj. Doslej sem se pred vsakim potovanjem v Podzemlje k Temni boginji umaknila s socialnih medijev, šla navznoter in navzdol ter dala svet na pavzo; on hold. Tokrat sem dobila jasno sporočilo, naj tega ne storim, marveč naj – nasprotno – svoje potovanje popisujem in delim, medtem ko sem na njem, ter s tem pripomorem k destigmatizaciji Podzemlja, torej temne, ženske, plodne, skrivnostne polovice nas samih … pa tudi leta, tedna in življenja.

25/6

Zadnja dva dni sem se nekajkrat zbala, da ne bom zmogla verbalno zajeti Podzemlja zate, ki to bereš. Predvidevala sem namreč, da sem že tako globoko, kot bo tokrat šlo, počutila pa sem se še zelo živo in živahno in sočno in slastno med svojo ovulacijo.

No. Danes lahko rečem, da je bil ves ta strah povsem odveč.

Potem ko sem ob pol devetih zvečer Svaruna odložila pri svojih starših, kjer bo preživel kar dve noči, sem se usedla v avto, in začela hlipati. Vedela sem, da se je plaz, ki je ves dan – ne tako zelo potrpežljivo! – čakal, utrgal. Vedela sem tudi, da je vsakršen poskus pobega (denimo na enega izmed dveh koncertov, kamor sem se nocoj odpravljala) že vnaprej obsojen na propad. In ker mu uiti nisem mogla, mi je preostalo le še to, da postanem del plaza. Da postanem plaz sam.

Pa sem postala. Zajokala. In zabobnela: »Tukaj sem. Tvoja sem. Naredi z mano, kar želiš. Tako ne morem več naprej.«

Ko sem te besede izrekla, me je prešinilo, da sem zadnji stavek danes že nekajkrat izrekla. Bolj sebi, v potrditev, kot pa naglas, toda enkrat me je Svarun očitno slišal, saj je svoje velike rjave oči uprl vame in me radovedno vprašal: »Kako ne moreš več naprej?«

»Tako … sama. Brez podpore.«

In res. Tako sama, brez podpore, ne morem več naprej. Ne morem, ne želim in ne grem več naprej. Naprej ne – grem pa navznoter in navzdol, da prevzamem tisti del odgovornosti za svojo samoto, ki pripada meni.

To je razlog, da sploh hodimo v Podzemlje: globoko v sebi si vse želimo prevzeti odgovornost za svoje življenje.

Ja, moja luna v raku je v drugi hiši resda izolirana, brez sosedov, zaradi česar se bom bojda vse življenje počutila bolj kot ne samo. Toda roko na srce: ni samo luna kriva za mojo osamljenost. Tudi sama se namreč, že odkar vem zase, izoliram. Zavoljo čarovničine rane, kajpada.

Čarovničina rana je bojazen pred izstopanjem in pred deljenjem vseh svojih darov s svetom v strahu, da bomo zavoljo tega zasmehovane, preganjane, ali celo umorjene – tako kot smo/so čarovnice nekdaj bile. Čarovničina rana nam narekuje živeti »pod kamnom«: v hiški v gozdu, kjer smo varne, daleč stran od širnega, nevarnega sveta. Čarovničina rana nam narekuje tudi osamo: zanašati se samo nase, zaupati samo sebi. Je že tako, da večina čarovnic uživa tako v osami kot v gozdu in v modrem molčanju … toda mene zanima, kje se uživanje konča – in se začne strah.

Zanima me, do kolikšne mere mi umikanje in osamo in tišino narekuje strah pred nesprejetostjo in izobčenostjo. Zanima me, do kolikšne mere na mojo izvzetost vpliva praspomin, ki žubori skozi moje kosti, in mi govori o vsem, kar se ženski lahko zgodi, če ne ubogljivo molči – ali pač stupeno sika, kajti slednje je le polarno nasprotje prvega. Kaj pa tebe?

To je razlog, da nas Temna boginja pokliče k sebi: želi si, da se soočimo z vsemi nezavednimi mehanizmi, ki vodijo naša življenja in nam povzročajo trpljenje – velikokrat brez da bi me to sploh opazile. Ti nezavedni mehanizmi so posledica travm; bodisi iz tega ali kakšnega drugega življenja; bodisi naših lastnih ali pač kolektivnih. In te mehanizme se lahko spremeni. In te mehanizme lahko spremenimo me … potem ko si začnemo lastiti svoje zgodbe.

*

~ 🐍 ~ 🐍 ~ 🐍 ~ 🐍 ~ 🐍 ~ 🐍 ~ 🐍 ~ 🐍 ~ 🐍 ~ 🐍 ~ 🐍

Podzemlje lahko sama naprej raziskuješ v moji knjigi Attha: Prebujanje v žensko esenco.

Podzemlje lahko z menoj raziskuješ individualno (Obred prehoda) ali skupinsko (Potovanje v Polnost: Polnokrvna).

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s