Polnokrvnost je zame: biti s tem, kar je živo – v meni & v svetu.

Kaj je živo danes?

Vedenje, da se vsakič, ko si dam prostor in čas za počitek, prerodim v novo različico sebe, ki lahko drži še večje sanje. In sedaj je čas za večje sanje.

Nemudoma zatem, ko sem včeraj zjutraj odprla oči, sem začutila, da je moje telo … težko … boleče … utrujeno … viskozno. In ko sem se potem skušala premakniti, sem imela občutek, kot da moje okončine počaaasi drsiiijo skozi med. In iz mojih najglobljih globin sem zaslišala: »Veš, kaj si danes zares želim? Danes si zares želim ves dan preživeti v postelji …«

In preden sem sploh dojela, sem iz nekega drugega dela sebe zaslišala neki drugi glas, ki je dejal: »No, ja … mogoče kdaj drugič …« Kajti kot mama samohranilka, ki poleg svojega umetniškega biznisa še od doma šola svojega prvošolca, sem se naučila DVOMITI. No. V bistvu … bi lahko tisto »mamo samohranilko, ki poleg svojega umetniškega biznisa še od doma šola svojega prvošolca«, mirne duše izpustila in napisala samo: Naučila sem se dvomiti. Kot nekdo, ki je odraščal in odrastel v tej družbi, sem se naučila dvomiti.

Dvomiti v svet, dvomiti v dobro, dvomiti v življenje, dvomiti v uspeh … predvsem pa dvomiti vase.

Poznano?

Šele ko me je Kraljica* začetek tega leta vzela v roke in sva skupaj pogledali, zakaj se moje življenje ne premakne in zakaj že dvajseto leto svojega dragocenega življenja živim na avtobusni postaji in čaaakam, da končno pride avtobus, na katerega bi si želela vkrcati … sem ugotovila, kako nizek je v resnici moj strop. Kako majhna je v resnici moja vera v to, da lahko dobim, kar si želim. V to, da si … zaslužim … kar si želim.

Težko je resnično dojeti, kako malo sem se naučila pričakovati od življenja. In boli, kajti to ni moja resnična narava. Ne moja, ne tvoja, ne nikogaršnja. V to majhnost smo bili indoktrinirani in to mi je jasno, ko gledam mojega drznega, suverenega Svaruna, ki ga ni sram povedati, da si želi vsega. Vsega! Tisti izmed nas, ki pa jim je bilo vedno, ko smo jasno in glasno izrazili svoje velike sanje, servirano, da »kdor z majhnim zadovoljen ni, velikega vreden ni«, se moramo vsega tega od-učiti, in začeti ponovno zaupati otrokom, ki živijo v nas – živijo in si želijo … VSEGA.

Jaz sem trenutno na tem potovanju. In mislim, da mi gre kar dobro, kajti dan na dan na dan prihaja k meni vse več tega, kar si želim. Potem ko sem včeraj, denimo, med peto in deveto trideset zjutraj vstala, meditirala, naredila jogo, se Polnokrvno Prebudila z vami v fb love-u na mojem profilu (#polnokrvnoprebujanje), pocartala Svaruna, pripravila zajtrk za oba, pojedla zajtrk, Svarunu napisala vaje za šolo in se ta čas, ko jih je on reševal – in se na moje nepopisno veselje ob tem tudi zabaval, kot mi je pozneje zašepetal na uho – ukvarjala z spletno stranjo in vsemi naročili moje knjige … sem se ob devetih trideset zjutraj vrnila v posteljo (z vsemi potrebščinami za ritual ob mlaju). In ker sem se odločila, da so mi moje želje – ne samo moje potrebe! – pomembne, se je dan odvijal meni v prid. Celo kosila mi ni bilo treba kuhati, saj sva povsem nenapovedano, a ravno pravočasno moji noni odnesla stvari, ki mi jih je naročila kupiti v trgovini … in seveda ostala na mineštri in palačinkah z Nutelo.  

Ah!

»Ko smo božansko vodeni, smo božansko podprti,« je stavek, ki se mi je že dolgo, preden me je leni začela klicati Kraljica, usedel v srce, kajti moja učiteljica vseh stvari, ki se tičejo Obreda prehoda iz Punčke v Mamo, Sarah Durham Wilson, ga je zelo rada ponavljala.

Jaz bi šla tu še dlje in bi trdila, da smo »vedno božansko podprti«.

Kako to vem?

Zato, ker ne glede na to, kje v tem trenutku stojiš ali sediš ali ležiš, te podpira boginja. Mama Zemlja. Čisto vsaka podlaga, s katero se v tem (in v vsakem trenutku) stika tvoje telo, je povezana z njo.

Ali ni to nekaj?!

V vsakem trenutku smo podprti – tako dobesedno kot figurativno.

Ali ni to nekaj?!

Sedaj je treba to samo še sprejeti. Kot resnico. Svojo resnico.

»V vsakem trenutku sem božansko podprt/a.«

Sedaj pride na vrsto soočenje s istim stropom, s katerim smo pokrili, zakrili, skrili (tudi pred seboj) tisto, kar si naše srce zares želi.

Pri tem soočenju ti bo nedvomno prišla prav moja knjiga Attha: Prebujanje v žensko esenco – nedvomno pa ti bo pri soočenju prav prišlo tudi vse, kar bom s teboj delila na 7-tedenskem online romanju POLNOKRVNA: POTOVANJE V POLNOST, s katerim začnemo v začetku septembra.