Danes me je malo pred štiro zjutraj zbudila pesem. Sicer sem nameravala zaspati nazaj, ampak ker je bila vztrajna, sem se narejeno nergavo namuznila, zagodla “Better be worth it.” in jo izpisala.

To je ta pesem

ŠE SREČA

Baje, da je sreča precenjena.

Zadnjič sem se s prijateljico pogovarjala,

k čemu sploh stremimo

in kaj je smisel vseh

izboljšav in nadgraditev,

ki jih nekje okrog tridesetega,

morda petintridesetega,

tako predano in rigorozno

in včasih naravnost nervozno

uvajamo v svoja življenja,

pa sem rekla, da si želimo biti srečni,

pa je rekla, da ji je terapevtka povedala,

da je sreča precenjena, ker –

kaj sploh pomeni biti srečen?

Zakaj sploh počnemo,

karkoli počnemo

v udobno urejenih, s slikami okrašenih

pisarnah ljudi,

ki so nas v nasprotju z vsemi dosedanjimi izkušnjami

pripravljeni samo poslušati

in nas ne popravljajo,

kot da je z nami očitno nekaj narobe?

Zadnje čase se mi zgodi,

da se sredi največjih skrbi

ustavim,

stopim korak nazaj

in iz tistega zornega kota razgledam nad svojim življenjem.

In prav vsakič, brez izjeme, pomislim:

»Srečna sem, resnično srečna.«

In, mimogrede, to se lahko zgodi

med solzami ali smehom –

v bistvu redkokdaj med smehom –

ali še najpogosteje med lupljenjem

oranžne buče

za oranžno juho

za oranžno večerjo.

Ta preblisk se lahko zgodi

med kupi umazanega perila,

ki čakajo na sveženj moje pozornosti,

ali ko stopam preko šare,

ki sem jo vrgla iz omare

z namenom,

da jo sortiram in organiziram,

pa se je vmes zgodilo življenje.

Ta preblisk se lahko zgodi

v najtemnejših krogih podzemlja

ali na vrhu hriba,

na katerem bi lahko prisegla,

da sem se pravkar dotaknila sonca.

Ta preblisk se lahko zgodi

v najnenavadnejših okoliščinah,

takšnih, ki jih patriarhalni um

nikakor ne bi označil za »podporne«,

oziroma popolne,

ki so v resnici edine,

ki jih je pripravljen sprejeti.

V svetu, kjer vse pride v paru,

smo med črno in belo postavili »ali«,

a bi v resnici moral stati »in«.

Dokler stvari označujemo za črne ali bele,

se nam bo sreča zdela precenjena,

kajti njo najdemo v sivini sredine.

V ravnovesju med tem in onim.

V včasih dolgočasni vztrajnosti,

potem ko popusti vznemirjenje začetka.

V včasih duhamorni rutini,

ki jo večkrat po krivem obtožimo,

da nas ropa spontanosti,

ampak nas nanjo v resnici pripravlja,

kajti ne glede na to, kako se organiziramo,

ima življenje vedno zadnjo besedo

in ko se življenje zgodi izven našega urnika,

rabimo spontanost.

Čas je, da se vrnemo k Materi.

Čas je, da se vrnemo k Materi,

ki med črno in belo postavi »in«

in se zaveda, da sreča ni izobilje

tistega, kar favoriziramo,

marveč objem, dovolj širok za oboje –

za vse

in še za nasprotje vsega.

V njem nas žalost že podre,

a nas ne požre;

in v njem nas radost že podpre,

a nas ne naredi slepe za vse.

Čas je, da se vrnemo k Materi –

v njej živi spomin na rajski vrt,

kjer utrgamo jabolko spoznanja

in zato še nismo izgnane,

marveč se zavemo,

da smo poslane,

da v svetu med črno in belo

postavimo »in«

… in sčasoma tudi enačaj.

Iz raja nismo izgnane,

marveč se zavemo,

da smo poslane,

da uživamo v sadovih polnosti, ne popolnosti,

polnokrvnosti, ne polkrvnosti,

tega in onega, tako kot je bilo namenjeno,

in se nekje na sredini ustavimo,

stopimo korak nazaj in razgledamo

ter nikoli več ne podvomimo v to,

da tiste črne lise

v tapiseriji našega življenja

nimajo kaj početi –

zaradi njih vendar

belih in zlatih in srebrnih

ni več moč prezreti.

Baje, da je sreča precenjena.

In še sreča, da ne verjamemo vsemu,

kar nam postrežejo,

ker smo dovolj pogumne,

da se podamo na pot spoznanja.

Še sreča,

da se vračamo k Materi, ki pravi:

»Če bi vedela, kdo ti stoji ob strani,

te ne bi bilo nikoli več strah.«

Dokler smo za srečo samo hrepenele,

smo si svoje življenje predstavljale

točno tako.

Zdaj smo tu.

To je to.

Sedaj sreče ne iščemo več

in pustimo raje, da nas najde.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s