Velikokrat slišim, da se ves svet vrti okrog ženske duhovnosti in kdo bo pa poskrbel za moške. Moje mnenje je, da trenutno toliko poslušamo o ženski esenci zato, ker se je nihalo zasukalo in je edina naravna posledica mnogih tisočletij mizoginije in toksične maskulinosti, torej ene skrajnosti, druga skrajnost. Samo za nekaj časa. Samo dokler ne najdemo spet ravnovesja, h kateremu kot ljudje tako ali tako vedno stremimo. Ja, še bomo poslušali o ženski esenci.

Ja, rabimo jo vsi in rabi jo naš svet. In lep način, da jo začnemo buditi, je tudi tako, da beremo poezijo. Spodnja pesem Alenke Rebula je ena mojih najljubših.

Blagor ženskam,

ki znajo hoditi kot vile,

zemlja lahko zadiha

pod njihovimi stopali.

Blagor ženskam,

ki znajo zaslutiti nevarnost,

izginiti v temi,

da jih sovražnik ne najde.

Blagor ženskam,

ki živijo v žitnem polju

in žanjejo dobre misli

za kruh,

ki tolaži človeška srca.

Blagor ženskam,

ki znajo biti selivke,

ko postane zrak strupen,

krenejo na jug

in rodijo na varnem.

Blagor ženskam

s kanglico iz pravljice,

do kolen stojijo

v pradavnih studencih,

pod čistimi slapovi

zajemajo nesmrtnost.

Z zdravilnim glasom prepevajo,

neustrašne zibljejo življenje

v nežnih trebuhih,

okrogle

kot tople marelice

v poletni zarji.

Blagor ženskam,

ki poznajo čudežni gib,

s katerim ujamejo

hude sanje.

Blagor ženskam,

ki se spuščajo v goreča brezna

iskat svojo dušo

in se vračajo v ožganih krilih

z osmojenimi lasmi,

z otročiči v naročju

stopajo navzdol po vulkanu

pod oboki cvetnega prahu

s sporočilom

o rešenem svetu.

Blagor ženskam,

ki ne umrejo,

samo izginejo

kot kruh na mizi.

Nenadoma ga zmanjka

in nihče od živih

ni ostal lačen.

Kaj je #poezijamedižija? No, “medižija” je prastar istrski izraz, ki se ga na mojem koncu Slovenije še lahko kdaj pa kdaj sliši. Izhaja iz italijanščine in pomeni “zdravilo” in razlog, da sem ga tukaj sparila s “poezijo” je v tem, da zame POEZIJA JE ZDRAVILO: najprej pozdravi tistega, ki piše, ker mu drži prostor, da se lahko izrazi in sliši, potem pa pozdravi še tistega, ki bere, ker v besedah najde sebe. In ko sta ozdravljena oba, lahko držita prostor še za svet.

#poezijamedižija je mehka in nežna namera, da vsak oktobrski dan preberemo eno pesem – in jo potem delimo s svojimi ljudmi. Jaz bom avtorske in neavtorske pesmi, ki me prebujajo in negujejo in pobožajo in ljubkujejo ves oktober delila na svojih socialnih omrežjih. Se mi pridružiš?