Srečen oktober,

srečno polno luno in

srečen prvi dan Poezije Medižije ti želim -> #poezijamedižija.

Na tako prazničen dan bi s tabo rada delila avtorja, ki me je naučil ljubiti poezijo in me potolažil, da nisem edina, ki sem končala srednjo šolo prepričana, da »poezije pač nikoli ne bom razumela«. Njegove pesmi so mi šepetale: »Tu ni ničesar za razumeti. Samo vdihni besede, jih čuti, jih izdihni in poglej, kako se počutiš potlej.«

Eden mojih najljubših poetov vseh časov je (Jalal ad-Din Muhammad) Rumi in njegova Nameščeno je je edina pesem, ki jo delim v svoji knjigi Attha: Prebujanje v žensko esenco (link v komentarju), zato ker … no, saj ti bo jasno, ko prebereš.

Nameščeno je

Vse je nameščeno za tvoje veselje.

Zato ni treba prav nič skrbeti.

Če obstaja položaj, ki si ga želiš,

neka služba, pohvala, nagrada, ljubimec,

morda dva, morda trije ali štirje – vsi naenkrat,

morda odnos

z

Bogom?

Vem, da je v tebi rudnik zlata in ko ga najdeš,

boš odložil čudež zemeljskih darov enako spontano

kot otrok odloži igračo.

Toda dragi, tako ljubek si, ko poljubljaš neresnično;

poteši se, zadovolji se na vse možne načine – in delaj to,

dokler te ne bo bolelo, dokler te ne bo bolelo,

potem pridi spet

k meni.

Kaj je #poezijamedižija? No, “medižija” je prastar istrski izraz, ki se ga na mojem koncu Slovenije še lahko kdaj pa kdaj sliši. Izhaja iz italijanščine in pomeni “zdravilo” in razlog, da sem ga tukaj sparila s “poezijo” je v tem, da zame POEZIJA JE ZDRAVILO: najprej pozdravi tistega, ki piše, ker mu drži prostor, da se lahko izrazi in sliši, potem pa pozdravi še tistega, ki bere, ker v besedah najde sebe. In ko sta ozdravljena oba, lahko držita prostor še za svet.

#poezijamedižija je mehka in nežna namera, da vsak oktobrski dan preberemo eno pesem – in jo potem delimo s svojimi ljudmi. Jaz bom avtorske in neavtorske pesmi, ki me prebujajo in negujejo in pobožajo in ljubkujejo ves oktober delila na svojih socialnih omrežjih. Se mi pridružiš?