Vselej iščem nekoga,
da me malo zameji.
Vselej iščem nek objem,
da lahko plešem v njem,
da ne plešem več povsod,
ker mislim, da se bojim,
da lahko moja duša
zaobjame ves nebesni svod,
ja, mislim, da se bojim izvedeti,
kaj vse živi v meni in
kdo vse bi lahko bila,
če bi živela brez meja.
Ležim nekje na meji
med Punčkico in Mamo
med zrelostjo in dramo,
iz mojih globin se trgajo zvoki
in lahko bi jih pripisala
tako nekomu, ki umira
kakor tisti, ki rojeva.
Nisem več ena, nisem še druga,
suha je prejšnjega življenja struga
a preden jo speljem v drugo smer
rabim čas in rabim mir.
*
Več o Punčki in Mami na Potovanju v Polnost, s katerim začnemo JUUUTRI, 23/5! Neskončno se veselim, hkrati imam veliko tremo in ja, to dvoje gre dobro skupaj.
