Vselej iščem nekoga,

da me malo zameji.

Vselej iščem nek objem,

da lahko plešem v njem,

da ne plešem več povsod,

ker mislim, da se bojim,

da lahko moja duša

zaobjame ves nebesni svod,

ja, mislim, da se bojim izvedeti,

kaj vse živi v meni in

kdo vse bi lahko bila,

če bi živela brez meja.

Ležim nekje na meji

med Punčkico in Mamo

med zrelostjo in dramo,

iz mojih globin se trgajo zvoki

in lahko bi jih pripisala

tako nekomu, ki umira

kakor tisti, ki rojeva.

Nisem več ena, nisem še druga,

suha je prejšnjega življenja struga

a preden jo speljem v drugo smer

rabim čas in rabim mir.

*

Več o Punčki in Mami na Potovanju v Polnost, s katerim začnemo JUUUTRI, 23/5! Neskončno se veselim, hkrati imam veliko tremo in ja, to dvoje gre dobro skupaj.