Temna boginja

fullmoon3

Odkar pišem o Temni boginji in njenem kraljestvu, Podzemlju, dobivam pisma žensk, ki se jih moji zapisi dotaknejo. Bodisi jih navdihnejo, da se še bolj radikalno sprejmejo in ljubijo, bodisi jih prestrašijo, toda nikoli jih ne pustijo ravnodušne. Vselej jih namreč zadene tisto vedenje, da v njih samih obstaja še en povsem neraziskan svet, ki jih vabi in kliče.

»Zakaj nas delo na sebi vedno vodi v Podzemlje?« me je zadnjič vprašala ena ženska.

Zato, ker so naši darovi zakopani v blato. Kot biseri.

Včeraj mi je pisala ženska, ki je rekla, da so jo v sanjah napadali krokodili – bitja, ki spijo v blatu. Ta ista ženska je svoje pismo začela s priznanjem, da se je Temne boginje iz mojih zapisov ustrašila, ampak bolj kot je brala, bolj ji je postajalo jasno, da se v resnici ne boji neke skrivnostne pojave, ki bi nanjo prežala v temi in tišini, temveč svoje lastne moči.

Ustrašila se je dometa lastne teme in s tem lastne polnosti, sočnosti … polnokrvnosti. In ta strah je povsem upravičen, če smo bile naučene živeti samo tisto, kar je lepo in sprejemljivo. Dokler smo živele navzven, za druge, je to še šlo. Toda ko se ženska znajde na prehodu iz arhetipske Punčke, ki živi, da ugaja, v arhetipsko Mamo, ki živi, da svetu svojo dušo predaja, potem fasada ni več dovolj. Ne more biti več dovolj, kajti če je Punčka kot rastoča luna, potem mora biti Mama polna luna, ki s svojo polnostjo sveti v temi. Na tem prehodu nas Temna boginja povleče navznoter in navzdol v Podzemlje, kjer od nas zahteva, da se naučimo soočati s seboj in še posebej s tistim delom nas, ki smo ga doslej tlačile v lastno Pandorino skrinjico.

Povabila Temne boginje ne moremo preslišati. Nekaj časa ga lahko ignoriramo in s svojim odhodom odlašamo ter se prepričujemo, da se nam življenje ruši pred očmi, ker nismo dovolj meditirale ali delale joge ali kaj podobnega. Toda ubežati Podzemlju ne gre. In zato … STRAH. Strah, ki ga je zgoraj omenjena ženska opisala v svojem sporočilu. Strah, ko nas v sanjah lovijo krokodili, bitja, ki spijo v blatu, pri čemer je blato sinonim za »navznoter in navzdol«.

Poznaš ta strah?

Jaz ga zelo dobro poznam, kajti vse življenje sem se bala teme. V otroštvu me je bilo strah fizične teme noči, od najstništva naprej pa simbolične teme senc. Bala sem se jezne glasbe, črnih oblačil in sovrstnikov, ki se niso prijazno smejčkali, ampak so napadalno zrli v svet. Bala sem se vsega, kar niso bili samorogi in mavrice – hkrati pa me je lastna tema glasno klicala in tako sem kot mala pikica v svoji najljubši enciklopediji za otroke prebirala zgolj poglavji o črni smrti, epidemiji kuge iz 14. stoletja, ter atomskih bombah, v Erjavčevih Domačih in tujih živalih v podobah sem brala samo razdelek s kačami, in mojega duha so burile vse narkomanske scene od Otrok s postaje ZOO do Trainspottinga ter navsezadnje do tega, da so me vedno privlačile odvisnosti in odvisniki. Vse do pred nekaj leti nisem bila sposobna odpreti svoje Pandorine skrinjice, ker me je preveč plašilo vse, kar bi utegnila v njej najti.

Ampak potem sem izvedela za mit o Inanni, ki je bila kraljica nebes in zemlje, ter njeni sestri Ereškigal, ki je kot Temna boginja vladala Podzemlju in ko sem prvič slišala njuno zgodbo, me je spreletelo, da je Temna boginja v resnici nekdo, ki ljubeče in potrpežljivo drži in ljubi vse, s čimer se jaz nisem pripravljena soočati.

Temna boginja drži vso težo tega sveta v svojem ljubečem naročju. Vsa čustva, s katerimi se nismo pripravljeni soočati.  Vse, kar se nam zdi preveč.

Za rokav nas pocuka šele, ko ve, da smo pripravljene sprejeti vse: svojo svetlobo in svojo temo. Za rokav nas pocuka šele, ko ve, da smo zmožne sprejeti odgovornost za vse dele sebe. Za rokav nas pocuka šele, ko ve, da moramo odpreti svojo Pandorino skrinjico … ter zaživeti polnokrvno.

*

O Temni boginji, mami senc, kot tudi o arhetipskem prehodu iz Punčke v Mamo, ki lahko v svojem naročju drži hkrati svetlobo in temo, bomo govorile na Potovanju v Polnost, s katerim pričnemo 23.5. Več o Potovanju lahko izveš na tej povezavi.

Za lastnice moje knjige, pa tudi za samohranilke, študentke, brezposelne, in vse v težjih finančnih situacijah, je cena Potovanja nižja. Povezava do moje knjige je na spodnji sliki.

cropped-attha_naslovnica.jpg

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s