Navdih

Med pobiranjem grozdja, katerega esenca bo čez tri leta povezovala iskrivi francoski šampanjec, sem dva meseca tega začutila, kako hvaležna sem, da lahko hodim po svoji poti. Seveda sem čutila mnogo vsega: od bolečih kolen in bicepsov in hrbta do občasne nejevolje in vrtoglavega navdušenja, ko sva v objemu Grape Team-a s Tjašo (večglasno) prepevali, ali z Dariem govorila po dolgem in počez o Indiji, ali z Diegom obdelovala terapevtsko naravo marijuane. Čutila sem vse to, predvsem pa sem čutila, da moje mesto ni med trtami Champagne brez mojega štiriletnika. Izkušnja, seveda. Krasna. Nepopisna. Enkratna … dobesedno … enkratna; enkrat je bilo dovolj. Fizično delo mi je izsrkalo vso kreativno energijo. Obožujem skakljanje naokrog in obožujem Francijo z njenim croissant au beurre konkretno, ampak bolj kot sem razmišljala, bolj sem videla, da ko pridem domov, bom pričela stvari zastavljati drugače. Sanjalo se mi ni, kako. Nisem se obremenjevala s tem. Vedela sem samo, da me čaka … novo poglavje.

Smešno in dragoceno, kako mi na potovanjih vedno uspe stvari pogledati z drugega zornega kota. Dve leti tega, ko sva s Svarunom šla v Apenine, sem prišla domov polna navdiha in ognja in začela ustvarjati energijske ploščice in granole v okviru al-Iksirja. Lani sem s Kanarskih prišla polna vtisov in se lotila še pisati … ker je pač beseda glas in glas moje darilo svetu. In sedaj sem se s Francije vrnila popolnoma trezna in fokusirana in z jasno vizijo, kam naprej. Kam?

Tja, kamor sem si želela od časov, ko je bil Svarun še mali fižolček v mojem trebuhu.

Odkrivat ta Planet, v njem spet in spet Navdih sprejet in ga delit naprej v Svet.

In vedela sem: »Če hočem v svet, če hočem, da se moj sin uči od sveta in njegovih ljudi, da se drugačnosti ne boji, in da lahko pogleda vsakogar v oči – potlej se bo potrebno organizirat malo drugače; se bo potrebno spoprijateljit s prvo čakro denarja in moči, ki sem se ju tako izogibala. Čas je. Pripravljena sem bolj, kot sem si kdaj mislila.«

In sem se v sklopu Abundance Group, trimesečnega online izobraževanja, kjer svoje talente razvijamo do stanja Izobilja, v raziskovanje svojih želja. Oddelali smo šele en teden, pa se mi je vidno polje razširilo že za 200%. Vsaj. In najboljši del? Končno lahko upravičeno sanjam. J

Vedno so mi govorili, da sem sanjava. Res. Bila sem v oblakih in neprisotna večino časa. Tedaj sem sanjala … v zraku. In ko je prišel čas za akcijo, sem se umaknila, ker v sebi nisem bila dovolj, da bi lahko nosila vse. Sedaj je drugače; sedaj sem drugačna. Sanjam, ker vem, da se pri sanjah vse začne. Ne sanjam več v zraku, da bi pobegnila od zemeljskih stvari. Na zemlji sanjam in ogenj kreacije me podpira.

Kako to izgleda v praksi, se morda sprašujete med mojim zračnim navajanjem štirih podpornih elementov?

V petek smo, na primer, morali zapisati številko svojega željenega letnega prihodka. To se pravi: morali smo se dati v najboljši, najvišji občutek radosti, ko bo naša kreacija že tukaj, otipljiva, in zaslišati, koliko bi tedaj želeli s to kreacijo zaslužiti letno.

Najprej sem bila skromna. Najprej sem vzela mojo znano mentaliteto pomanjkanja za izhodišče. Potem pa me je zamikalo ali drugače povedano – duša si je zaželela izkušnje … vsaj razmišljanja o tem, da bi bila številka lahko višja in kaj bi to pomenilo. Zame in za svet. Dala sem si duška in razmišljala. In kmalu seveda prišla do vprašanja: »Ampak – kaj bom jaz s toliko denarja? Saj ga ne rabim.«

In potem, v odgovor, mi je prišlo zavedanje, da ni ključ v tem, kaj bo zame … ampak za svet. In prsni koš se je začel širiti ob sami pomisli, koliko ljudem bi lahko nanudila opore, ki sem jo jaz dobila – in tiste, ki sem jo pogrešala; koliko ženskam bi lahko dala priložnost, ki sem jo jaz dobila – ali pa sem si je želela; koliko samohranilkam bi lahko omogočila sočutno varstvo, ki sem ga jaz za Svaruna dobila – ali pa samo rabila; in nenazadnje, koliko projektov zagretih ljudi z iskricami v očeh in svetlobo v srcu, bi lahko podprla … in s tem pomagala delati ta svet lepši. Za nas. Za naše otroke. Za njih otroke.

Ker, roko na srce, v tem je ključ. V tem je definicija uspeha, merilo radosti in NAVDIH, ki hrani dušo. V tem, koliko lahko DANES prispevam k lepšemu, svetlejšemu, nežnejšemu, lahkotnejšemu svetu … tiči bistvo mojega obstoja. Saj veste, ker smo Vsi Eno. In to sedaj še bolj čutim, kot kadarkoli prej.

Hvala Sari za čudovito izobraževanje, ki mi premika meje znanega in odpira neznana obzorja že po enem tednu.

Hvala Vesolju, ker mi je tako lepo tole izobraževanje pripeljalo v objem.

Hvala Vam, ker skupaj soustvarjamo Svet, v katerem si želimo živeti.

23135065_10155560579012819_1068939516_o

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s