Zdrava Hrana = Zdravi MI + Zdrava ZEMLJA

Ste tudi vi obiskali sobotni Vegafest, največji slovenski festival veganstva in trajnostnega načina življenja?

Mi smo se šli na Petrovo pobudo enkrat zavrtet, ampak bilo je dovolj, da še vedno bučno ploskam namenu festivala. Navdušena sem nad iniciativo, še bolj navdušena nad veganstvom, ki je po mojem naša skupna svetla prihodnost, najbolj pa sem navdušena nad idejo o trajnostnem načinu življenja. Vsega mojega spoštovanja, občudovanja in navijanja so deležni razstavljalci festivala. Natančneje, tisti šopek (večinoma) mladih razstavljalcev, ki v manjših količinah in nič kaj industrijsko nadebudno ustvarjajo, se trudijo, izdelujejo, gojijo in fermentirajo svoje zdrave, slastne in inovativne dobrote, ter jih delijo s svetom. Vsa moja hvala gre tem ustvarjalcem, ki na tovrstne festivale – kakršnih je pri naš še vedno premalo – prihajajo z vizijo o zeleni prihodnosti naših življenj in življenja našega planeta. Hvala. V čast mi je bilo dodobra napasti si oči, poizkusiti odlične stvari, srečati srčne ljudi in podeliti z mojima dvema zeleni klorofilni »shot« s korenčkovim sokom.

Na moje silno navdušenje nad festivalom pa meče senco globoko razočaranje nad delovanjem, ki ni nič kaj v smeri trajnostnega načina življenja. Ja, tistega iz imena festivala. Koliko SMETI! In koliko SOJE in PALMOVE MASTI!! Dejstvo, ki se mi je po prizoru in premisleku posvetilo, je:

Realna slika veganstva (v Sloveniji) sploh NI VEGANSKA.

IMG_20151011_143913

Čemu tako drzna izjava, se boste morda vprašali? Ker je VEGANSTVO NAČIN ŽIVLJENJA, ne prehranjevanja. Veganstvo je zavedanje, da je naše življenje soodvisno od življenja  naše Matere Narave, zaradi česar je tudi naše zdravje soodvisno od zdravja našega planeta. To zveni zelo preprosto in razumljivo v teoriji, v praksi pa nam se marsikdaj zalomi.

Govorim namreč o vprašanju SMETI. Hmnja. Bomo kar tako dopustili, da nas bodo morebitni (Bog in Boginja naj jim prineseta zdravja) zanamci klicali »civilizacija smeti«? Se bomo spet ozrli stran naslednjič, ko bomo videli kupe smeti v naročju matere narave? Če je tisti mali Slovencelj v vas, tako kot v meni, pravkar podvomil, da lahko on SAM karkoli stori, mu takoj položi na srce besede te: naslednjič, ko boš tik pred tem, da spet nakupiš goro stvari, lično zavitih v posamične plastične embalaže, POSTOJ. In se zamisli. In si poskušaj predstavljati, koliko smeti boš pravkar nakupil, jih kasneje zavrgel in »ne imel nič pri tem«, ko sčasoma neizogibno pristanejo v naročju naše ljube Zemlje. Še  eno bombico za vest vam spustim kar takoj; v naših oceanih VSAKO URO pristane 675 TON SMETI, polovica od teh pa je plastike. 675 TON, ljudje moji!! Dovolj. Prosim. Takoj. Saj menda lahko živimo brez tistih veganskih piškotov in čokolad, lično zavitih v smeti in kupljenih v trgovinskih verigah, ki jemljejo kruh malim slovenskim izdelovalcem zdravih dobrot. Vem, dragi moji, tiste veganske piškote in čokolade kupujemo, ker mislimo, da tako skrbimo za svoje zdravje, da tako rešujemo živali in svet. Pa je temu res tako? Premislimo; tudi če bi bila tovrstna veganska živila pogojno zdrava za nas – ali so zdrava tudi za naš planet? Saj vsi vemo, koliko časa se plastika razkraja, kajne? NE! V tem je keč. Tega nihče ne ve, saj plastika obstaja zgolj zadnjih 50 let, predviden čas razkrajanja pa je mnogo, mnogo daljši.

Vem, dragi moji. Tistim našim najljubšim veganskim piškotom se je težko odreči. Dokler nam nekdo ne pove, da zaradi naših najljubših priboljškov umirajo ljudje in izumirajo orangutani. Kaj?! Morebitni razlog, da smo sploh postali vegani, se tako lahko razblini v trenutku, ko zvemo za problem SOJE in PALMOVEGA OLJA. Obe živili namreč množično, tudi v veganskih izdelkih uporabljajo zaradi njune nizke cene; obe živili prinašata opustošenje našemu planetu in njegovim prebivalcem. Palmovo olje dodajajo praktično povsod, zaradi česar ga najdemo tako v užitnih, kot tudi v neužitnih okoliščinah, od zobnih past do naše najljubše Domaćice. Ker je tako poceni, vsestransko in brez specifičnega vonja ali okusa, povpraševanje po njem strmo narašča, porast povpraševanja pa povzroča vztrajno krčenje deževnega pragozda v zameno za plantaže palmovih dreves. Zaradi krčenja deževnega pragozda orangutani ostajajo brez svojega naravnega habitata in hrane, zato bežijo. Vse tiste, ki si upajo v svoje nekdanje domove, pa pobijejo, saj so v novih plantažah označeni za zajedalce. Težavnost soje tiči v drugem grmu. Nekaj časa so jo promovirali kot hranljivo živilo, ki je vir zdravega srca in odlično nadomestilo za meso, sčasoma pa so na dan prikapljale raziskave, ki ugotavljajo, da dolgotrajno uživanje povzroča raka, uničuje delovanje hormonov in zmanjšuje spolni nagon. Pa tudi če odmislimo vse od naštetega, ostaja težava v tem, da je (bilo leta 2014) v svetovnem merilu 82% pridelane soje gensko modificirane in sedaj najbrž že vsi vemo, da gensko spremenjena hrana škoduje našemu zdravju in uničuje naš planet. Leta 1994 je Monsanto z obljubo o večjem pridelku in manjšem špricanju posadil prvo genetsko spremenjeno zrno soje. V teh dobrih dvajsetih letih mu je v Argentini, deželi, ki jo je Monsanto zastrupil in tretji največji svetovni pridelovalki soje, uspelo začetno porabo 34 milijonov litrov dvigniti na 317 milijonov litrov strupenih škropiv, ki pohabljajo in ubijajo ne samo plantažne delavce, ampak tudi nedolžne ljudi in še nerojene otroke. Ko pogledamo umazani resnici v oči, se lahko najpogumnejši izmed nas strinjamo, da je davek na naš tofu malce previsok, mar ne?

Dragi moji somišljeniki, brez skrbi. Tole ni televizija, namenjena temu, da nas straši. In pohabi do nemoči s konstantnim navajanjem dejstva, da smo na vlakcu smrti, ki s svetlobno hitrostjo drvi v svojo pogubo in mi, majceni človečki, ne moremo nič storiti. Neumnost! Mi, ljudje, smo mogočni ustvarjalci svoje usode, sposobni mogočnih odločitev. Na primer te, da odslej ne samo sebi, ampak tudi svojemu okolju pomagamo do zdravja. Kako? Tako, da (postopoma, če ne sodite med radikalce) prenehamo kupovati stvari, ki so v pogubo naši Materi Naravi. Prenehajmo kupovati smeti. Prenehajmo kupovati sojo. Prenehajmo kupovati živila s palmovim oljem. Raje uživajmo v hrani, s katero podpiramo majhne, lokalne in zagnane pridelovalce, ustvarjalce, izdelovalce zdrave in srečne hrane.

IMG_20170123_191912.jpg

Advertisements

3 ZLATE STVARI za Notranje SONCE

Vsakič, ko obiščeva mojo nono Nado, Svarun ne zamudi priložnosti, da predlaga »razmetavanje«. Moja nona ima namreč zanimivo navado, da prazno spalnico zraven njene, ki je namesto podstrešja postala skladišče, redno premeče. Ko jo popadejo spomini, se preprosto odpravi v svoje skladišče in – išče. In najde, razloži, pospravi, včasih kaj zavrže, včasih kaj meni ponudi, včasih pa je na koncu salda preprosto nič. Svarun ji pri tem razmetavanju  sila rad pomaga, pospravljanju se pa raje v velikem krogu ogne. Ker, saj vemo, pospravljanje je pač … dolgotrajno in tečno in zahteva disciplino.  Dlje kot razmetavaš, več bo za pospraviti. Tako to gre.

kurkuma7

rumeno1

Nonino kopanje me je spomnilo na čustva, ki jih na moje bregove naplavlja zadnjih nekaj dni. Zdaj tudi sama že nekaj dni premetavam svoje podstrešje.  In namesto, da bi bilo moje notranje oko usmerjeno v tretjo čakro, moje notranje sonce in tempelj osebne moči, se primerjam z drugimi in um – kot vedno – preračunava tako, da izgubljam. In namesto, da bi bile moje zunanje oči uperjene v sonce pred mano,  se oziram tako za belimi, kot tudi za črnimi pticami, ki letajo mimo. Ptic pa je veliko; veliko ptic spominov. In vsakič, ko se za kakšno ozrem, izgubim sebe in Ta Trenutek, v katerem odločam o svoji prihodnosti. Kakšen bo torej moj jutri? Na to vprašanje lahko odgovorim šele, ko se odločim pticam prepustiti let spominov, sebi pa MOČ v SEDANJEM TRENUTKU. Moč, ki sem jo že imela.

Preteklih pet mesecev sem se učila čutiti Samo Sebe: svojo MOČ in milino. Naučila sem se ljubiti samo sebe in vsakodnevno prisluškovati tistemu glasku znotraj, ki me podpira, navija in mešetari zame. Naučila sem se živeti v Miru; v Mojem Miru, ki je najboljši mir, kar jih je. In naučila sem se te preproste enačbe:

MIR = MOČ

… toda lahko je biti čevljar na uga-čaka bosonogem otoku!

kurkuma8

Je že tako, da določene stvari naplavi na površje šele v odnosu, kaj? Ko že misliš, da je razsvetljenje za ovinkom, te odnos opomni na vse stvari, ki smo jih od rojstva dalje vztrajno pometali pod preprogo. Ker, saj vemo, pospravljanje je pač … dolgotrajno in tečno in zahteva disciplino, ne glede na to, ali govorimo o našem umskem podstrešju, ali tistem fizičnem s pajčevinami in zbirko čevljev od sedmega leta dalje. Najti svoj mir, ko si sam, je enako kot reči »keks« – ohranjati ga, ko si v odnosu in imaš družino, pa je umetnost. Dobra novica? Na srečo je to takšna umetnost, katere umetniki lahko postanemo čisto vsi. Juhej! Da pa lahko postanemo umetniki svojega miru,  se moramo najprej naučiti o besedi »svojega«. Tu pa nam bo pomagala KURKUMA!

Kurkuma

Čas je za kromoterapijo, vedo, ki preučuje vpliv barv na naše počutje. Ta pravi, da hrana, ki je barvna ustreznica določene čakre ali energijskega centra v našem telesu, ta predel zdravi. Središče našega občutka za lastni jaz in izraz, pa tudi čustvenega dogajanja, je tretja čakra, o kateri sem na blogu že zdavnaj pisala. Barva te čakre je rumena, nahaja pa se v solarnem pleksusu; to je živčni splet, ki izhaja iz srednjega dela hrbtnega mozga. Ker čisto vsi kdaj čutimo nesigurnost, ali pa se izgubimo v tem blebetajočem svetu, sem se odločila kurkumo zaprositi za pomoč … to se pravi, za moč.

kurkuma3

Ta začimba iz Jugovzhodne Azije, ki je v resnici bolj kot ne superhrana, je živorumene barve in kot nalašč za vsakodnevno urjenje enačbe MIR = MOČ. V Indiji jo že tisočletja uporabljajo v kulinariki, pri spiritualnih praksah, kot tudi v tradicionalnem ajurvedskem zdravilstvu. Slednje predpisuje kurkumo za pomoč pri prebavi, vnetjih, prehladih in gripi. Kurkumin, glavna aktivna sestavina kurkume, je krasen čistilec jeter, zaradi česar pripomore k čiščenju krvi, poleg tega pomaga pri artritisu in bolečinah v sklepih in mišicah, pa tudi pri multipli sklerozi, diabetesu tipa II in celo raku. Ob rednem uživanju kateregakoli od spodnjih receptov, si krepimo imunski sistem, kot tudi občutek za lastni jaz.

Vse Zlate stvari so Tri

Recept za tole Zlato Pasto je izročilo slavnega kundalini učitelja Jogija Bhajana svojim učencem na zahodu. Vanjo vmešamo mleti poper, ki kurkuminu pomaga, da se kar najhitreje absorbira, ter kokosovo ali sezamovo olje, čigar funkcija je vlaženje sklepov. Pri zgoraj naštetih tegobah ali preventivno Zlato pasto uživamo kar na žličko, ali pa jo dodamo v naš Jutranji detox napitek, smuti, jogurt, zajtrk v skledi, ali pa jo vmešamo v mleko, da dobimo slavno ajurvedsko zdravilo – zlato mleko. Zlato mleko ali Haldi Doodh, kot mu pravijo v Indiji, je učinkovit prijem za mirno noč in topljenje maščobnih oblog. Ameriška kiropraktičarka in jogistka Dr. Arjan Khalsa svetuje, da si po naporni fizični vadbi, ko čutimo bolečine v mišicah in sklepih, privoščimo skodelico Zlatega mleka; če pa zraven vzamemo še kakšno kapsulo kalcija in magnezija (ali po domače: še kakšno žličko tahinija iz neoluščenih sezamovih semen), se bomo zjutraj zbudili brez bolečin. Lahko pa se odločimo pasto pustiti za kakšno drugo priložnost, in si – še posebej, če v grlu čutimo malce praskanja – raje pripravimo Zlati med. Kombinacija kurkume in medu je baje sanjska poroka, ki rodi bogate sadove: pomaga pri prebavi, saj spodbuja delovanje črevesne flore, poleg tega deluje protivnetno in ne samo uničuje bolezenske znake v telesu, ampak tudi spodbuja naravno zaščito telesa.

Zlata Pasta

¼ šalice mlete kurkume v prahu

½ do ¾ šalice izvirske ali prečiščene vode

ščepec ali dva mletega popra

1 žlička deviškega kokosovega olja

V kozico odmerimo vse sestavine ter med konstantnim mešanjem pri nizki tem-
peraturi kuhamo 7 do 8 minut, da dobimo srednje gosto pasto. Nepredušno za-
premo in porabimo v roku treh tednov. Več vode kot pokuhamo (torej: bolj go-
sto pasto, kot naredimo), dlje bo užitna, ko se pa pokvari dobi rezek, 
kovinski priokus.

Zlato Mleko 

1 žlička Zlate paste

1 šalica mleka po izbiri (kokosovo, kravje, kozje, ovseno, riževo, etc.) 

1/2 žličke cimeta

1 do 2 žlički medu po želji

V kozico damo vse sestavine razen medu, dobro pomešamo in segrevamo do žele-
ne temperature. Če dodajamo med, ga dodamo šele, ko se temperatura spusti na
40 stopinj, saj bi ga v nasprotnem primeru pregreli in si naredili medvedjo 
uslugo. Zapremo oči - povohamo - uživamo.

Zlati Med 

100g medu

1 jedilno žlico mlete kurkume

Dobro premešamo in hranimo pri sobni temperaturi. Ukrep ob prvih simptomih 
prehlada ali gripe: mešanico uživamo tri dni. 1. dan vsako uro zaužijemo pol
žličke Zlatega medu, 2. dan vsaki dve uri po pol žličke, 3. dan pa ravno ta-
ko pol žličke, ampak le trikrat na dan – in prehlad bi moral izginiti! Kar 
je pa sila pomembno je, da mešanico ohranjamo v ustih vse dokler je slina ne
popolnoma razgradi.

IMG_20170504_123229

kurkuma4

kurkuma1

Dragi moji, želim vam uspešno prijateljevanje s kurkumo, to se pravi uspešno iskanje in ohranjanje notranjega sonca.

Do kmalu,

Tamara

IMG_20170503_091837_668

kurkuma2