Spomnim se trenutka, ko sem pred mnogimi leti na trgovinskih policah prvič zagledala kalčke – in se prestrašila. Pred tem sem že bila brala o njihovih supermočeh, pa je prvo violino še vedno igrala gospodična Nutella. Takratni meni so se zdeli preveč podobni črvičkom, da bi se jim z zanimanjem približala, ali, bog ne daj, odnesla paketek s seboj domov.
Zatem se spominjam študentskih časov, ko sem znotraj nekega srebrnega zvezka (mogoče malce preveč navdušeno za mojo starost) izdelovala kolaž vegetarijanskih receptov. V kolažu je bil tudi recept za pretežno pusto juho, v katero ob koncu kuhanja vmešamo nekaj pesti kalčkov. Tedaj sem se blagodejnih učinkovin kalčkov dodobra zavedala, predvsem pa sem se zavedala blagodejnih učinkovin zdrave hrane na telo (in um!), zato sem črvičkom dala priložnost. To za tedajšnje čase nadvse zanimivo juho sem nekoč za kosilo ponudila prijateljicam in se počutila malce vzvišeno, ampak ne popolnoma navdušeno.
In potem so moji starši nekoč v dar dobili kalilnik. Četudi je bil plastičen in ne glinen, kakršnega sem si letos zaželela za rojstni dan, je bil popolno orodje za prve kalitvene avanture. Ne, niti slučajno nisem mojstrica. Razlog za to najbrž tiči v moji ažurni pozabljivosti, ki mojim kalitvenim subjektom odteguje zadostno spiranje, in to privede do plesnenja semen. Ko se to zgodi, si sicer še vedno vzamem kak nebodigatreba trenutek, ampak to še nikoli ni zamašilo mojega navdušenja nad procesom kaljenja in njegovimi učinki.
Zdravilne učinkovine kalčkov
Kalčki so izredno hranljivi poganjki rastlinic, saj pravijo, da šest skodelic kalčkov na dan dosega dnevne potrebe po hranilih. V procesu kaljenja vsebnost vitaminov in mineralov v semenih in žitih strmoglavo naraste, hkrati pa približno 90 odstotkov mase zajema voda, zaradi česar so kalčki nizkokalorični. Obenem se v tem procesu škrob spremeni v enostavne sladkorje, proteini v aminokisline in peptone, maščoba pa v proste maščobne kisline, zaradi česar so kalčki lahko prebavljivi. Še več: kalčki alergenov, kot so soja in pšenica, običajno ljudem s preobčutljivostnimi reakcijami ne povzročajo alergij.
Ali ste vedeli, da je v življenju rastline stadij kalčka tisti z največ vitalne energije? To bo najbrž zaradi ADN in RNK (nukleinske kisline), dveh agentov, ki ju najdemo v kalčkih in dokazano zavirata staranje organizma. Pri uživanju kalčkov nedvomno začutimo nenaden dvig energije, redno uživanje pa nam zagotovi tudi dvig vitalne energije. Študija ameriške univerze Pensilvanija je nadalje pokazala, da kalčki vsebujejo 500 odstotkov več vitaminov kot semena, iz katerih jih vzgojimo. V primerjavi z odraslo rastlino vsebujejo kalčki 5-6 krat več vitamina C in 3 krat več vitamina A.
Ker so kalčki hrana, ki po tradicionalni kitajski prehranski terapiji hladi, morajo slabotni ljudje šibkega zdravja in tisti, ki jih rado zebe, omejiti njihovo uživanje ali jih prekuhati. Na Kitajskem, kjer se kalčki tradicionalno jedo že tisoče let, jih običajno kuhajo. Po drugi strani bodo zelo blagodejni za pretežke ljudi zariplega obraza, močnega glasu in debelo obloženim jezikom – te bodo hladili in uspešno nižali dnevni vnos kalorij.
Kaj kalimo?
Lahko kalimo praktično vsa semena, najbolj uspešni pa bomo pri kaljenju vseh žit, ki še imajo kalček in so še v luščinah, ali med luščenjem niso bila toplotno obdelana (rjava, običajna ajdova kaša nam, na primer, ne bo kalila, ker je toplotno obdelana – zelenorumena, presna ajdova kaša pa še kako), ostalih škrobnih semen (stročnice so enostavne za kaljenje in zato krasne za začetnike) ter oljnih semen (semena in oreščki). Semena zelenjave in začimbnic so težja kategorija, saj se zelo rada sluzijo in posledično splesnijo.
Ali res moramo kupovati semena, ki so namenjena izključno kaljenju? Ah, kje. Uporabimo lahko navadna semena za setev na vrtu, da le niso bila obdelana s pesticidi (to informacijo najdete na embalaži).
Recept
Prvi korak -> Namočimo semena v vsaj trikratni količini vode (na embalaži semen vedno piše čas namakanja).
Drugi korak -> Semena dobro odcedimo ter stresemo na kalilnik (če ga uporabljamo) ali v velik kozarec za vlaganje; tega nato zapremo z gazo, ki jo pritrdimo z gumico, ter obrnemo na glavo, da se skozi gazo odceja odvečna voda. Kalčke vzgajamo na temnem in toplem – hlad in svetloba podaljšata čas kaljenja.
Tretji korak -> Spiramo dvakrat dnevno, najbolje zjutraj in zvečer, razen sojinih kalčkov, ki lahko zgnijejo, če jih ne speremo vsaj štirikrat dnevno.
Četrti korak -> Po treh dneh kalčke alfalfe, črne detelje, redkvice in gorčice damo na hladno in svetlo mesto (ne direktno izpostavljamo sončnim žarkom), da se v semenih poveča vsebnost klorofila.
Peti korak -> Med kaljenjem se od semen včasih ločijo luščine, ki jih pobiramo stran, saj v nasprotnem primeru rade zgnijejo.
Šesti korak -> Ko so (glede na navodila na embalaži) kalčki gotovi, jih pospravimo v kozarec in v hladilnik, kjer bodo počasi še kalili. V hladilniku obstanejo teden dni.
* STEP by STEP AKCIJA:
Sedaj sem mnenja, da so kalčki nadvse zabavni in nič kaj strašljivi. Predvsem pa so slastni! Okus sicer variira od sorte, toda pri vseh nas najprej doseže tisti poživljajoč spomladanski okus mladega škroba, podoben kot pri surovem grahu. In ker si želim, da bi v njih pričeli uživati tudi vi, najavljam nekaj sila zabavnega: od jutri, 26.4. naprej bom znotraj fb skupine Naravno je NADnaravno, kot tudi na Messengerju pod rubriko My Day za vas beležila proces kaljenja semen zelenega mungo fižola in semen ajde. Zatorej ste povabljeni, da se mi pri akciji pridružite tako da pogledate fotke, jih pokomentirate, ste priča vsem korakom kaljenja … ter se navdušite nad gojenjem Življenja! Za vašo vitalnost. Torej smo zmenjeni.
Lep večer, dragi moji – in mirno noč.
Tamara
Pripis: Tokrat sličice niso avtorske, ampak pobrane na internetu.