Kako se zjutraj prebudimo?

Ali se prebudimo sami, ali pač dovolimo, da nas nadležna budilka nasilno prerešeta? Ali skočimo iz postelje in dovolimo, da um nemudoma prične zbezljano porivati dolžnosti na sezname v glavi, ki niso šli niti ponoči spat? Ali zmečemo nek naključen zajtrk v grlo, mimo zob in žvečenja, ter dovolimo, da nas teža obveznosti popolnoma sključi?

Jutra so zame zelo posebna. So moj najljubši in najsvetejši čas, ko se preko joge in meditacije povezujem z duhom, gradnikom vsega, kar je. In šele do pred kratkim je za moja jutra držalo eno samo pravilo: če se zbudim pred Svarunom in obudim k življenju spokojnost v sebi na podlogi za jogo in meditacijski blazini, v dnevu jaz gradim »tisto, kar si želim«; v kolikor vstanem šele s sinom in zatorej ne uspem vzpostaviti miru v mislih, je dan prepuščen sam sebi. In, prmejduš, da nisem znala prevzeti odgovornost za svoj dan.

Ko se je to vprašanje dodobra usedlo v moje misli, je tako naneslo, da sem nekega dne med pripravljanjem energijskih ploščic poslušala Abrahama. Ta je seveda govoril o tem, kako pomembna je prva stvar, ki jo naredimo zjutraj in svojo trditev podkrepil z razlago:

Med spanjem zdrsnemo iz telesa v svet brezmejnih možnosti! Tam pozabimo na skrbi prejšnjega dne (in če se prav nočemo ločiti od njih, jih sanjamo), na fizične ovire in samo kreiramo, s polno paro. Zaradi tega smo, ko se zjutraj zbudimo, ločeni od vsega, kar nas ovira. To je čas, ko je vse mogoče. To je čas, ko smo najbolj uglašeni za kreiranje takšnega življenja, kot si ga želimo. Ja. To je čas, ki ga je vredno izkoristiti za duhovno prakso, ki nas dviguje. To ni čas za se zapoditi k računalniku, mobitelu ali početi nekaj, ob čemer smo zvečer omagali – namesto tega raje meditirajmo, vadimo tai chi, rišimo, barvajmo mandale, pojmo, zrimo v vzhajajoče sonce, berimo Tečaj čudežev ali drugo duhovno literaturo. Nikakor ne začnimo razmišljati o stvareh, ki jih moramo postoriti, saj nam te stvari pijejo energijo. Raje si zvečer napišimo seznam vseh obveznosti za naslednji dan, in zjutraj vežbajmo pozitivno razmišljanje.

Konec koncev je določena stvar za nas samo toliko resnična, kolikor pozornosti ji namenimo. Zato zjutraj raje namenimo pozornost stvarem, ki nas razveselijo, gradijo in spodbudijo k temu, da smo Danes najboljši mi, kar smo lahko. In ena teh stvari je nedvomno zdrav in slasten zajtrk. Pravijo, da je treba zajtrkovati kot kralj, obedovati kot gospod in večerjati kot revež. Kako zajtrkuje Vaša Visokost?

Polnovredne žitarice

Paul Pitchford v svoji knjigi Healing with Whole Foods (ki jo navadno imenujem kar “moja biblija”) trdi, da si človek s kakovostno polnovredno rastlinsko prehrano zagotovi vse potrebe po hranilih. Njegova teza je produkt več desetletij trajajočega študiranja in apliciranja moderne nutricistike, kot tudi modrosti starodavnih azijskih tradicij, na primer Ajurvede in Tradicionalne kitajske medicine (TKM). Po njegovem mnenju kakovostno polnovredno rastlinsko prehrano sestavlja vesela mešanica polnovrednih žitaric in raznolike zelenjave, sadja in zelišč, ki je v skladu z letnim časom, v katerem smo, in, v kolikor je le mogoče, ekološka in lokalna. Tako polnovredne žitarice, kot tudi sadje in zelenjava, so ogljikovi hidrati, ki jih zjutraj še posebej rabimo, da nas napolnijo z energijo.

Na mojo žalost pa v pogovorih z ljudmi opažam, da v zraku še vedno obstaja zmotno mišljenje, ki meče vse ogljikove hidrate v isti koš – takega, na katerem se sveti napis “škodljivo” ali “redilno”. To je zato, ker smo dolga desetletja vsem ogljikovim hidratom (precej zaničujoče) rekli kar “škrob”, in ga veselo krivili za našo preobilnost, pa tudi zato, ker smo polnovredna, zdravilna žita pahnili v pozabo in dovolili belemu rižu ter izdelkom iz bele moke, da zasedejo škrobnati prestol v naših možganih. Ja, žitarice so tudi ogljikovi hidrati, ampak polnovredne žitarice, o katerih govori ta članek, spadajo med kompleksne ogljikove hidrate, ki si na strani uporabnikov zaslužijo še eno možnost. Naši predniki so jih pred našo pozabo bržkone gojili že na tisoče in tisoče let, saj so se zavedali njihove vsebnosti hranil, nujnih za razvoj, vitalnost in preventivo pred boleznimi.

Polnovredne žitarice zadovoljijo potrebo po hrani in okusu, nam dajejo energijo in vzdržljivost, delujejo pomirjevalno in spodbujajo globok spanec. Nadalje vzpostavljajo zdravo prebavo, hitre reflekse, dolg spomin in jasen um. Kul, kajne? Bistveno pri uživanju polnovrednih žitaric je žvečenje, na temo katerega sem prav tu pred nekaj dnevi objavila članek, ki vam ga svetujem v branje. Samo s preudarnim žvečenjem lahko pričakujemo, da se bo ves spekter hranilnih snovi vsrkal v naš sistem, saj se mora slina dodobra pomešati s hrano, da bi ogljikove hidrate ločila na enostavne sladkorje in ostala hranila. Namreč, prebava ogljikovih hidratov se začne v ustih, kjer encim iz sline, amilaza, kompleksne ogljikove hidrate pretvarja v enostavne sladkorje, ki se že v ustih vsrkajo v kri in nudijo takojšen zalogaj energije. In ta je zjutraj potrebna, da se veseli in zadovoljni odpravimo v dan.

Med polnovredne žitarice uvrščamo pšenico, oves, ajdo, proso, koruzo, kvinojo, amarant, rjavi/ črni/ rdeči riž, rž, kamut, ječmen, pira. V hladnejših obdobjih leta v Kraljevsko skledo vključimo kuhane žitarice, v toplejšem času pa lahko samo namočene in dehidrirane ali nakaljene.

Kraljevski Zajtrk v skledi

1 del kuhanih polnovrednih žitaric

1 del svežega sadja (solo ali mešano, vedno pa sezonsko)

1 del nečesa tekočega (mleko po izbiri, smuti, sveži sok, sadna čežana)

Slastni dodatki za izboljšanje teksture:

̴ praženi/namočeni/namočeni in dehidrirani oreščki in/ali semena
̴ namočena/nakaljena/namočena in dehidrirana žita
̴ masla iz oreščkov in/ali semen (ki jih lahko dobite tudi pri meni), kot so 
tahini, mandljevo maslo, lešnikovo maslo, arašidovo maslo, itd.
̴ granole, kosmiči ali tradicionalni corn-flakes (najbolje iz koruznega 
drobljenca in zaželjeno brez sladkorja)
̴ sadni čips (brez dodanega sladkorja), iz kokosa, banane, jabolk, itd.

Slastni posipi za dekoracijo in vitamine:

̴ suho sadje (brez dodanega sladkorja), na primer rozine, aronija, 
inkovske jagode, datlji, goji jagode
̴ konopljina semena, oluščena ali neoluščena, so odličen vir beljakovin 
in omega 3 maščobnih kislin
̴ cvetni prah, eden najboljših virov beljakovin v naravi (100g jih ima toliko 
kot 500g govedine)
̴ superhrana v prahu ali granulah, na primer klorela in spirulina za dobro kri
in vitalnost, baobab za vitamin C, kakav in kakavova zrna za antioksidante 
in magnezij, koprivina semena za železo, maca za uravnavanje hormonov, itd.
̴ užitne rožice, kot so trobentice, vijolice, marjetice, ognjič, kapucinke, 
boreč, rman, regrat
̴ sladkosnedi lahko dodate kakšno sladilo, na primer melaso, med, datljev ali 
kokosov sirup

Žitarice namočimo vsaj čez noč, najbolje pa za 24ur. Jaz med pripravo večerje
namočim žito in/ali stročnice za drugi dan. Nato vodo odlijemo, jih dobro 
speremo in skuhamo v vodi, ki ji dodamo sol šele po končanem kuhanju. Žita
je vedno priporočljivo kuhati v večjih količinah, da imamo v hladilniku vedno
možnost zdrave in slastne malice ali kosila.

V kraljevsko skledo naložimo žitarice, zalijemo s toplo ali hladno tekočino 
in narežemo ali zmečkamo sadje. Dodamo nekaj ali več stvari, ki bodo naši 
skledi izboljšale teksturo (saj je vedno fajn ugriznit v kaj trdega, mar ne),
in posujemo z estetskimi vitaminčki. Fajn je odpreti omaro in dopustiti tele-
su, da se samo stegne po tisti kozarček granole ali rozin; temu se reče intu-
itivno hranjenje in nekaj je na tem, vam povem. 

Najpomembnejša stvar pri Kraljevskem zajtrku v skledi je estetika. Lahko je 
vaš okus za estetiko, tako kot moj - čudoviti nered, lahko pa zelo urejeno
vsaki sestavini pripišete svoj kotiček v vaši skledi. Kakorkoli, preden se 
vašega Kraljevskega zajtrka lotite, si na njem dodobra napasite oči.

Veselo zakorakajmo v pomlad, prijatelji, in – dober tek!