Po vodilu, naj bo hrana naše zdravilo, sem začela živeti v letu, preden sem zanosila. Pravkar s popotovanja po Indiji sem malenkost dlje od ega in za spoznanje bližje resnici vstopila v obdobje, ki se je nato v nosečnosti in naslednjih dveh letih samo stopnjevalo. To je bilo obdobje, v katerem sem prenehala biti nezdrava vegetarijanka, ki se je »švercala« z mlečnimi izdelki in predajala obsesiji s sladkarijami, ter namesto tega zaobjela polnovredno rastlinsko prehrano. To je sezonska hrana v svojem bistvu, ki v ospredje postavlja sadje, zelenjavo, semena in oreščke ter polnovredne žitarice in občasno poseže po mlečnih in sojinih izdelkih, na primer dimljenemu tofuju ali tempehu, ki je moj najljubši.

Ljudstva so hrano od nekdaj uporabljala za preprečevanje in zdravljenje bolezni. Stari Egipčani so denimo v nebo kovali lečo, ki naj bi bistrila um, za stare Rimljane in Grke je bil univerzalno zdravilo med (z njim so celo zdravili rane), Kitajci pa so vse od nahoda do zaprtja zdravili s kaljenimi žiti in stročnicami. Nekje v času industrijske revolucije pa se je zanimanje za zdravje v prehrani izgubilo. Tedaj so telo začeli dojemati kot stroj iz delov, ki jih je v primeru okvare potrebno popraviti ali zamenjati. Ob naglem porastu osveščenosti, da gredo slabe prehrambne navade ob bok boleznim srca in ožilja, diabetesu in aterosklerozi, našim najpogostejšim ubijalcem, pa postaja skrb za zdravje ponovno vrednota. Končno!

Zdravje? Ena izmed definicij pravi takole: »Zdravje je stanje, pri katerem imamo stabilno ali čvrsto energijo, mladostnost, lepoto, vesel pogled, čustveno ravnovesje, smo vitalni, vzdržljivi in odporni proti vsem boleznim.« Posameznikova pot do zdravja je odvisna od mnogih dejavnikov, toda če bi morali določiti eno smernico, ki bi uspešno pomagala vsem ljudem, bi se glasila: zdrava hrana naj se izogiba vsem presežkom in naj služi kot os, okrog katere se vrte bolj ekstremna živila. Na podlagi lastnih izkušenj srčno zaupam, da predstavlja polnovredna rastlinska prehrana ključ do zdravja,  os zdravja in harmonije pa kompleksni ogljikovi hidrati.

Polnovredna rastlinska prehrana temelji na kompleksnih ogljikovih hidratih. To pisano skupino živil sestavljajo žita, zelenjava, morska zelenjava, stročnice, semena in oreščki ter premnogi izdelki iz njih (sadje spada med enostavne ogljikove hidrate). Na kratko pravimo temu načinu prehranjevanja kar »žitarice z zelenjavo, saj ti zajemajo večidel krožnika. Kompleksni ogljikovi hidrati so veliko hranljivejši, kot je morda znano, saj vsebujejo vlaknine – zaščitnike pred boleznimi ter uspešne renovatorje –, beljakovine, vitamine in minerale. Polnovredna rastlinska prehrana je tista, ki ji ni bilo nič odvzeto, niti nič dodano, in je zato brez vseh škodljivih dodatkov ali aditivov, ki z malo nepozornosti vsakodnevno zahajajo v naša telesa: umetna barvila, ojačevalci okusa, zgoščevalci, stabilizatorji, emulgatorji, naravne arome, konzervansi. To pomeni, da bomo raje izbrali svež korenček kot zamrznjenega in na kockice narezanega; raje bomo čez noč namočili in nato skuhali svoj fižol, kot ga kupili v konzervi; raje bomo spekli krompir v pečici kot posegli po čipsu s trgovinskih polic. Polnovredna rastlinska prehrana temelji na lokalno pridelanih živilih. To pomeni, da bomo raje izbrali zelenjavo, ki je zrasla na gredici bližnjega kmeta (ali še bolje, naši lastni), kot tisto, ki je prepotovala stotine kilometrov, da bi nas komajda živa dosegla. To ne pomeni, da si kokosa ali papaje, ki pač ne rasteta v našem toplotnem pasu, ne moremo več privoščiti – vitamini so vitamini in vsakršni so dobrodošli. Polnovredna rastlinska prehrana se spreminja z letnimi časi. To pomeni, da sredi zime ne bomo jedli svežega paradižnika, ker, prvič, paradižnik telo hladi, pozimi pa zaradi mraza naše telo potrebuje toplo hrano in, drugič, ga tedaj ni mogoče nabrati na nobeni gredici. Zelo preprosto in smiselno, kajne? S temle blogom želim preprostemu in smiselnemu dodati še zabavno in kreativno.

V prihodnjih objavah boste lahko spremljali moj najljubši podvig: kako poročiti zdravo z okusnim? Spremljali boste kuhinjske čarovnije mame, ki v svetu predelanih živil svojemu sinu nudi Hrano. Koren besede hrana je namreč enak korenu besede hranljiv, ta pa pomeni »ki vsebuje snovi, potrebne za rast in razvoj organizma«. Vse, kar naše telo potrebuje v zameno za njegovo funkcionalnost, je Hrana. Tukaj se mu jo lahko naučite nuditi.