Rada bi spregovorila o nečem, o čemer sem do danes po dolgem in počez žvečila sama –prepričana, da o tem sami žvečite tudi vi, ker se pri nas o tem pač ne naglas govori (vsaj ne konstruktivno: lahko tožiš in jočeš, se pritožuješ in kolneš kolikor ti srce poželi, da le ni plusa »na kraju salda«, bi rekel moj ljubi Balašević) – in zato, ker Je ČaS, ko to lahko spremenimo. Danes. Danes vstopamo v astrološko znamenje rib, v katerem se približuje tudi moj rojstni dan. Ta mesec je s svojima dvema totemskima ribicama, ki plujeta vsaka v svojo smer, naklonjen DvOjInI zaključkov in novih začetkov, življenju in smrti, moškemu in ženski. Mesec, v katerem lahko pokopljemo vse, kar nam ne služi več in si pod budnim očesom Neptuna, ki blagoslavlja našo kreativno energijo, v svoj svet rodimo nove ideje in vizije. Te dajmo v znamenju ribic močno nasanjati – zato, da se lahko s prihodom ovnovske ognjene energije začetkov zares udejanji NOVO.

DENAR. Vsakič, ko sem nameravala govoriti o njem, sem se v zadnjem hipu skrčila, povesila glavo, zbrala nitke raznovrstnih misli nazaj v klopčič, tega pa privila tesno k sebi. In čeprav mislim, da tudi danes ne bom kaj prida napletla o obliki energije, ki ji pravimo »denar«, saj imam z njo zavesten prijateljski odnos šele dobro leto, začenjam pri tem: čutim, da denar ni sveta vladar. Tega reka nisem bila nikoli pripravljena sprejeti, saj moja najgloblja bolečina ždi v neenakopravnosti. Moje razmišljanje? Če obstaja »sveta vladar«, potem obstajajo tudi tisti, ki jim vladar vlada, mar ne? Miselnost, da nismo vsi zgolj čudoviti delci ene srčne celote, ampak da določeni čudoviti delec povsem neupravičeno upravlja z enim ali mnogimi čudovitimi delci ene celote me je plašila celo do te mere, da sem se za nekaj časa zatekla v povsem nasprotno smer … v izogibanje energiji denarja zaradi njene domnevne posvetnosti/ nečistosti/ patriarhalne naravnanosti/ razkroja dušne identitete, na katero sem bila sama prepričana, da izobilje denarja vpliva. Leta in leta sem porabila, da sem obstoj denarja v svoje življenje sprejela in v tem procesu plula po podzemeljskih vodah, ki velijo, da je denar nujno zlo.

Tukaj in sedaj lahko presrečna razodenem: čutim in zaupam v to, da denar ni nujno zlo. Med drugim zato, ker »zlo« v resnici ne obstaja – razen če se z omenjeno besedo nanašamo na mentalni konstrukt ločenosti – od sebe, soljudi in sveta (»mentalni konstrukt« pravim, ker nismo v resnici nikoli ločeni od ničesar, ne od sebe, ne od soljudi in niti od sveta, ampak si vse skupaj zgolj zamišljamo). Pa tudi zato, ker »nujno« v resnici ne obstaja. Vesolje je izobilje in svoje življenje si lahko kreiramo, kakorkoli si želimo; od stopnje naše zavesti pa je odvisno, iz katere od naših treh domen naša odločitev izvira. Če o našem početju odloča TELO, potem delujemo na avtopilot: hranimo telo, oblačimo telo in po hrčkasto akumuliramo stvari brez, da bi na lasten vidik vrednot sploh kdajkoli pomislili. Če naše početje vodi naš UM, naše najmogočnejše kreativno orodje, se bomo posvečali lastni kreativnosti, ukvarjali z osebnostno rastjo, sodelovali s soljudmi in prihajali do novih idej in vizij. Če se zavedamo svoje trojne narave, bo DUŠA nežno utirala pot: delovali bomo v smeri vzpostavitve in ohranitve notranje harmonije, posvečali se bomo naši dušni identiteti, našemu poslanstvu v tem življenju, duševni rasti in razvoju, odnosu z Vsem, kar je.

Hvaležna sem, da živim v času, ko vedno več ljudi govori o tem, da je lahko naša poklicna pot enako smiselna našemiu duševnemu razvoju in našemu bančnemu računu. Ena takih ljudi je Marie Forleo, ki govori in uči o srčnem podjetništvu – katerega smisel je, da LAHKO sprejemamo odločitve o našem delu in denarju, ki bodo blagodejne za vse tri naše ravni. V odnosu do Vsega dojemam denar kot fizično kompenzacijo za čas, energijo in ljubezen, ki jih vlagam v al-iksirjeve super slastne in super zdrave kreacije. Denar je energija, primarna lastnost energije pa je, da kroži. Zatorej: denar kroži, prihaja in odhaja. Je most. Od tebe do mene, od mene naprej v svet. Dajemo in sprejemamo, prav tako kot vdihujemo in izdihujemo. In sklenjen je življenja krog.

Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki ste in vsem, ki še izkazujete svojo hvaležnost za al-iksirjeve zdrave poslastice. Z vsakim vašim grižljajem sva bližje oddihu, ki ga čez teden dni podarjam svojemu sinu in sebi. NJEMU zato, ker mu v vsakodnevnem vrtincu z delom preobremenjenih misli nisem bila zmožna … venomer posvečati takšne pozornosti, ki plemeniti … podarjati živo glasbo v krogu – čudoviti alkimistični posodi, ki zdravi … prešteti vse poti, po katerih človek hodi – in naposled najde svojo … na primeru pokazati, da človek ni otok in »pomagaj mi« ne najtežje besede. SEBI pa zato, da se umirim, prediham, izpustim, dovolim, zaobjamem, in s tem živim. In se zavem, da se v trenutku, ko se neka stvar Pričenja – se v resnici Pričenja Zaključevati; in v trenutku ko se neka stvar Zaključuje – se v resnici Pričenja Pričenjati NOVO.